Sodišče je sicer sledilo navedbam tožene stranke, vendar je iz teh in teh razlogov zahtevku vseeno v pretežnem delu ugodilo. Prav nenavedba teh razlogov pa je tista vrzel, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti.
zaznamba sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno za presojo, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznost, s tem, ko je denarni znesek položil pri sodišču, to je pristojnost izvršilnega sodišča. Zemljiškoknjižno sodišče odloča le o zaznambah sklepa o izvršbi na nepremičninah, ne pa o tem, ali je sklep o izvršbi utemeljen oziroma ali bi ga bilo potrebno razveljaviti, ker je dolžnik svojo obveznost izpolnil.
V skladu z določbo prvega odstavka 202.a čl. ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenja skupne evidence kazenskih točk. S pritožbo zoper izpodbijani sklep storilec ne more izpodbijati pravnomočnega plačilnega naloga. Prav tako se v tem postopku ne upoštevajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na posledice, ki jih utegne imeti storilec zaradi tega, ker bo začasno, dokler vozniškega dovoljenja ne bo pridobil ponovno, izločen iz prometa kot voznik motornih vozil. Tudi glede teh okoliščin bi jih moral storilec uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa, torej, v zvezi z obravnavanjem konkretnega prekrška.
ZDen člen 74, 78, 80, 81, 82. ZD člen 138, 207, 208, 221.
dedna izjava – zapuščinski postopek – izvedba zapuščinskega postopka – pritožbena novota – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pozneje najdeno premoženje
V primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek. ZDen odstopa od splošnih pravil ZD. Sodišče lahko razdeli premoženje, ki je zapustniku pripadlo po odločbi o denacionalizaciji, s sklepom iz 1. odstavka 221. člena ZD le, če v prejšnjem postopku ni bilo okoliščin iz 80 ali 81. člena ZDen.
Pritožbena novota je lahko pravno odločilna, novote pa so v pritožbenem postopku v dednih zadevah dovoljene.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – obstoj posesti – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pogodbe – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – komasacija
Tožnica ni izkazala veljavnega pravnega naslova (pogodbe oz. odločbe o komasaciji). Tudi ni dokazala obstoja posesti. Zato je bila neuspešna z uveljavljanjem tožbenih zahtevkov na izstavitev zemljiškoknjižne listine oz. na ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini.
odvetnik kot priča - vabilo priči - denarna kazen - neopravičen izostanek - opravičljivost izostanka odvetnika kot priče v postopku
Dejstvo, da ima odvetnik, ki je vabljen kot priča, isti dan razpisano obravnavo v drugih zadevah kot pooblaščenec, samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za neprihod na narok, na katerega je bil vabljen kot priča.
Ker je tožnica dogovor o uporabi njene nepremičnine za dostop do toženkine nepremičnine, katerega trajanje ni bilo določeno, preklicala, toženka od takrat dalje protipravno uporablja tožničino nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ta dogovor pravilno opredelilo kot prekarij oziroma dovoljeno neodplačno uporabo stvari (nepremičnine) do preklica.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da listine, ki so jih pritožniki predložili, tudi če bi sodišče le-te v prejšnjem postopku že imelo in jih vpogledalo, ne bi pripeljale do drugačne odločitve, saj je bila pot določena na podlagi drugih pravno odločilnih dejstev. Po 88. in 89. členu SPZ je sodišče v prvotnem postopku ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in se nato odločilo, da se nujna pot določi po zahodni varianti. Dejstva, ki izhajajo iz predloženih listin, ne bi odločitve sodišča v ničemer spremenila.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 19. ZOR člen 998.
plačilo odvetniških storitev – zastaralni rok za terjatve iz naslova odvetniških storitev – poroštvo za plačilo
Odvetniška storitev je opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Ker še niso bila izvršena vsa opravila iz pooblastilnega razmerja med tožnico in tožencem, terjatve v času vložitve tožbe niso bile zastarane.
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zvin vratne hrbtenice – zvin zapestja – materialna škoda
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Oškodovanec je upravičen zahtevati od tožene stranke plačilo denarnega zneska, da njegov premoženjski položaj postane takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. To velja tudi za potne stroške.
Povišanje stroškov za 10% zaradi zastopanja več strank temelji na 9. členu ZOT, po katerem se odvetniku za zastopanje več strank v pravdnem postopku vrednost storitev zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko. V tej pravdi odvetnica zastopa prvo in drugotoženo stranko.
ZPIZ-1 člen 60, 68, 68/2, 156, 156/2, 156/5, 157, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/1, 81/2, 82.
invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – invalidska pokojnina
Ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije in poslabšanju invalidnosti v I. kategorijo invalidnosti, se tožniku pravica do invalidske pokojnine lahko prizna le od prvega dne naslednjega meseca, izplačuje pa se od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju zavarovanja.
zaznamba spora - pravni interes po pravnomočno končanem sporu
Določilo 79. člena ZZK-1 ne omogoča razlage, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ne bi več moglo zaznamovati spora, ki je bil že pravnomočno končan, če je bila zaznamba spora predlagana pravočasno hkrati z vložitvijo tožbe. Pravni interes predlagatelja za takšno zaznambo je namreč v vknjižbi pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
Toženec je od tedaj dalje, ko je bil o spremembi lastništva obveščen, dolžan najemnino plačevati tožniku. Toženec zato ni prišel v zamudo s plačilom najemnine.
Če je tožbeni zahtevek dajatvene narave, zanj tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj se ta predpostavlja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa takšne tožbe ni mogoče zavreči, o njej je potrebno meritorno odločiti.
To, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih ima tožnica, ko materiala in izdelkov ne more skladiščiti v sporni garaži, ne predstavlja nobenega od nujnih in izjemnih primerov, ki bi utemeljeval izdajo ureditvene začasne odredbe, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku
pravična odškodnina - zvin prsta - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravdni stroški - potrebnost stroškov - uspeh v postopku
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).