sodni izvedenec -stroški izvedenca - nagrada izvedenca -sklep o odmeri nagrade za delo izvedenca
Izhajajoč iz določb 253. in 254. člena ZPP, ki se nanašajo na izvedbo dokaza z izvedencem, je treba pisno izdelano izvedensko mnenje ter dopolnitve tega mnenja (bodisi ustne bodisi pisne) obravnavati kot celoto, torej kot enoten dokaz. To pomeni, da mora sodišče z zneskom, ki ga pred izvedbo dokaza zahteva od stranke kot predujem za izvedbo dokaza, pokriti tako strošek izdelave izvedenskega mnenja, kot tudi morebitnih dopolnitev izvedenskega mnenja glede na pripombe pravdnih strank. V obravnavanem primeru pa gre vendarle za drugačno situacijo, na katero pritožba pravilno opozarja, zato izvedenki priznane nagrade ni mogoče v celoti naložiti v plačilo pritožnici.
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in izročitve stvari zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
ZDen je v veljavo stopil 07.12.1991. Določba 88. člena o prepovedi razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega je po določbah tega zakona obstajal dolžnost vrnitve, je tek zastaranja zadržala (383. člen ZOR), tek zastaralnega roka pa se je po končanem denacionalizacijskem postopku nadaljeval.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 19. ZOR člen 998.
plačilo odvetniških storitev – zastaralni rok za terjatve iz naslova odvetniških storitev – poroštvo za plačilo
Odvetniška storitev je opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Ker še niso bila izvršena vsa opravila iz pooblastilnega razmerja med tožnico in tožencem, terjatve v času vložitve tožbe niso bile zastarane.
Toženec je od tedaj dalje, ko je bil o spremembi lastništva obveščen, dolžan najemnino plačevati tožniku. Toženec zato ni prišel v zamudo s plačilom najemnine.
trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob ugovoru tožene stranke, da sklenjena pogodba za zavarovanje odgovornosti škode, kot jo zatrjuje tožnik, ne pokriva, je na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem. Na njej je dokazno breme zato, ker je sklenjena pogodba s splošnimi pogoji podlaga njenega tožbenega zahtevka in je to dejstvo ena od predpostavk za odgovornost tožene stranke (212. člen ZPP). Zgolj trditev o obstoju in vsebini pogodbe ne zadostuje in je ni mogoče oceniti za resnično zgolj zato, ker tožena stranka ni dokazala, da sklenjena pogodba te škode ne pokriva.
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
Odločitev, da ima tožnik - odvetnik, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ki opravlja dejavnost največ polovico polnega delovnega časa, pravico do delne pokojnine, je skladna z načelom enakosti pred zakonom.
To, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih ima tožnica, ko materiala in izdelkov ne more skladiščiti v sporni garaži, ne predstavlja nobenega od nujnih in izjemnih primerov, ki bi utemeljeval izdajo ureditvene začasne odredbe, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – preklic umika predloga za izvršbo
O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče.
SPZ člen 25, 43. ZTLR člen 28, 28/4, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – soposest – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka – vpis v zemljiško knjigo
Soposest ne izključuje možnosti priposestvovanja za enega izmed soposestnikov.
Kadar lastninska pravica nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen. Izvirni pridobitvi je inherentno, da se pravica pridobi (in s tem preneha oziroma se omeji pravica prejšnjega imetnika) neodvisno od volje prejšnjega imetnika.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4, 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179, 943, 943, 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možganske krvavitve - zamudna sodba - zakonske zamudne obresti
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Socialna stiska je razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar to le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1 (sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine, postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in o tem obvesti lastnika).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0056104
ZASP člen 22, 22/2, 146, 147, 148, 156, 159. OZ člen 15, 190, 196, 347, 349. ZPP člen 8, 257, 260, 260/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javno izvajanje glasbenih del – neupravičena pridobitev – zastaranje – pravica do nadomestila – dokazovanje – zaslišanje strank
Obveznost plačila uporabnika nastane le v primeru javne priobčitve glasbenega dela in ne že v primeru, če tožeča stranka izstavi račun, glasbeno delo pa ni predvajano oziroma izvedeno. V primeru, ko tožena stranka ni niti sklenila pogodbe s tožečo stranko niti ni položila nadomestila na račun tožeče stranke, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve – uporabnik (tožena stranka) je uporabil avtorska dela, o tem ni niti obvestil tožeče stranke in tudi ni plačal nadomestila za uporabo, s tem kršil avtorske pravice in bil zato pravno nedopustno okoriščen, avtorji oziroma njihov kolektivni zastopnik, na katerega je z zakonom prenešeno pooblastilo za kolektivno uveljavljanje pravic avtorjev glasbenih del (tožeča stranka), pa niso prejeli plačila za izvajana glasbena dela in bili zato brez pravne podlage prikrajšani. Za terjatve iz naslova neupravičene pridobitve pa velja splošni - petletni zastaralni rok.
povrnitev škode - objektivna odškodninska odgovornost - pojem nevarne dejavnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imajo krave zaradi varnosti delavcev odstranjene rogove, da je tožnik pred nesrečo privezal 250 glav živine dnevno in da na delovnem mestu, ki obsega krmljenje in molžo živine, pašo živine, čiščenje hleva ter vsa preostala dela z živino v hlevu, vključujoč privezovanje živine k jaslim ipd, dela že od leta 1984. Okoliščini, da so bile pri delodajalcu v zadnjih petih letih pri privezovanju govedi evidentirane le 3 poškodbe ter da imajo krave odstranjene rogove, še dodatno potrjujeta, da navedena dela ne predstavljajo večje škodne nevarnosti, torej take, ki povzroča več poškodb kot običajna stvar ali dejavnost. Po splošnem družbenem prepričanju pa mora nevarna stvar ali nevarna dejavnost odstopati od drugih stvari ali dejavnosti prav zaradi večje izpostavljenosti nastanku škode.
sodna ureditev meje – kriteriji urejanja – močnejša pravica – grajeno javno dobro – priglasitev stroškov
Pod pojmom »močnejša pravica« se razume lastninska pravica. Mejaša morata torej dokazati kateri od njiju je na spornem mejnem prostoru pridobil lastninsko pravico na enega izmed pravno veljavnih načinov.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti
Označba klošar v konkretnem primeru ni pomenila nikakršne vrednostne sodbe, temveč označbo načina življenja oziroma označbo dejstva, da nekdo pač trajneje živi na barki. Sam pojem brezdomstva zajema številne različne kategorije, med katere spadajo tudi ljudje, ki živijo v nestandardnih oziroma neprimernih bivališčih. Med brezdomce so razvrščeni tudi posamezniki, pri katerih je brezdomstvo občasen pojav. Vsekakor pojem brezdomec oziroma klošar ni definiran ali odvisen od tega, ali ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Tudi ni res, da označba klošar v našem okolju nosi negativno vrednostno konotacijo. Četudi bi ta označba bila žaljiva, bi sodišče moralo upoštevati meje varovanja časti in dobrega imena, ko je tako varstvo v koliziji s pomembnejšimi interesi, opredeljenimi v 3. odstavku 169. člena KZ. Ustavno je zagotovljena svoboda izražanja, ki je ena od temeljev svobodne demokratične družbe in je tej pravici dana večja teža, kot varstvu časti in dobrega imena.
izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka revizijo vložila sama, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa tudi po pozivu in opozorilu na posledice ni predložila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP.