nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - težje dihanje skozi nosnico
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da težje dihanje le skozi levo nosnico ne dosega tiste intenzivnosti, da bi tožnik ne zmogel večjih naporov oziroma bi jih zmogel le z večjim trudom.
Če je tožbeni zahtevek dajatvene narave, zanj tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj se ta predpostavlja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa takšne tožbe ni mogoče zavreči, o njej je potrebno meritorno odločiti.
ZVKD člen 12, 12/1, 12/4, 13, 13/2, 16. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-10, 111, 111/1, 111/4. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena člen 3.
spomenik državnega pomena - razglasitev nepremičnega spomenika - zaznamba nepremičnega spomenika
Na podlagi 10. točke 1. odstavka 22. člena ZZK-1, 4. odstavka 111. člena ZZK-1 in izrecnega pooblastila 16. člena ZVKD kot posebnega predpisa v zemljiški knjigi zaznamuje pravno dejstvo razglasitve nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena ZVKD, torej akta o razglasitvi spomenika državnega pomena Vlade RS, in ne na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, izdane na podlagi 13. člena istega zakona.
Razlog za zvišanje dednega deleža po 2. odst. 13. člena ZD je izključno dejstvo, da dedič prvega dednega reda, ki zvišanje deleža zahteva, nima potrebnih sredstev za življenje.
Po prehodni določbi 269. člena SPZ se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, upoštevajo določila SPZ. Ta določba se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi. Če pa je priposestvovalna doba nehala teči pred uveljavitvijo SPZ (bodisi, ker je potekla 20-letna priposestvovalna doba bodisi, ker se je zaradi nasprotovanja stranke priposestvovalna doba pretrgala), se uporabijo določbe ZTRL.
Ob pravilni uporabi 149. člena ZZK-1 v povezavi z 267. členom SPZ je pravilna ocena, da je bil po določbah ZTLR zapis odložnega pogoja v zemljiškoknjižnem dovolilu dopusten, to pa pomeni, da bi moral upnik poleg prodajne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom v konkretni zadevi predložiti tudi pobotnico.
Utemeljen je zaključek o tožnikovi soodgovornosti v višini 20 % zaradi verbalnega napada na toženca, izzivanja in zrevoltiranja v prepiru zaradi prislonjenega kolesa.
ZPP člen 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 42, 42/3.
vročanje – vročilnica kot javna listina – nepristnost podpisa na vročilnici – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila
Sodišče druge stopnje je v spornem primeru ugotovilo na podlagi delov ugotovitev izvedenke grafološke stroke in na podlagi posrednih dokazov, da podpis na vročilnici ni toženčev podpis.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pravnomočnost sklepa v primeru vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ni potreba (pravnomočna odločba je podlaga za vknjižbo). Do enakega zaključka je mogoče priti tudi upoštevaje ZIZ, saj ugovor ne zadrži postopka (9. člen ZIZ).
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe - plačilo obveznosti po pogodbi - poslovna škoda - izgubljeni dobiček
Poslovno škodo predstavlja znesek obrokov, ki bi jih tožeča stranka prejela do konca pogodbenega razmerja, zmanjšano za diskontirane obresti, ker je zahtevala takojšnje plačilo celotnega zneska.
premoženjska škoda – navadna škoda - škoda na vozilu – cenitev premoženjske škode na vozilu – popolna odškodnina
Tožnik, ki od toženke zahteva povrnitev navadne škode, je ob upoštevanju 132. člena OZ upravičen le do odškodnine, ki je enaka dejanskemu zmanjšanju njegovega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0056104
ZASP člen 22, 22/2, 146, 147, 148, 156, 159. OZ člen 15, 190, 196, 347, 349. ZPP člen 8, 257, 260, 260/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javno izvajanje glasbenih del – neupravičena pridobitev – zastaranje – pravica do nadomestila – dokazovanje – zaslišanje strank
Obveznost plačila uporabnika nastane le v primeru javne priobčitve glasbenega dela in ne že v primeru, če tožeča stranka izstavi račun, glasbeno delo pa ni predvajano oziroma izvedeno. V primeru, ko tožena stranka ni niti sklenila pogodbe s tožečo stranko niti ni položila nadomestila na račun tožeče stranke, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve – uporabnik (tožena stranka) je uporabil avtorska dela, o tem ni niti obvestil tožeče stranke in tudi ni plačal nadomestila za uporabo, s tem kršil avtorske pravice in bil zato pravno nedopustno okoriščen, avtorji oziroma njihov kolektivni zastopnik, na katerega je z zakonom prenešeno pooblastilo za kolektivno uveljavljanje pravic avtorjev glasbenih del (tožeča stranka), pa niso prejeli plačila za izvajana glasbena dela in bili zato brez pravne podlage prikrajšani. Za terjatve iz naslova neupravičene pridobitve pa velja splošni - petletni zastaralni rok.
SPZ člen 25, 43. ZTLR člen 28, 28/4, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – soposest – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka – vpis v zemljiško knjigo
Soposest ne izključuje možnosti priposestvovanja za enega izmed soposestnikov.
Kadar lastninska pravica nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen. Izvirni pridobitvi je inherentno, da se pravica pridobi (in s tem preneha oziroma se omeji pravica prejšnjega imetnika) neodvisno od volje prejšnjega imetnika.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4, 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179, 943, 943, 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možganske krvavitve - zamudna sodba - zakonske zamudne obresti
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
ZOR člen 74, 149. ZPP člen 108, 108/1, 285. ZGO-1 člen 1, 54, 54/4, 56, 56/1. ZUreP-1 člen 12. ZEN člen 47-52, 48, 48/6, 48/7.
določenost tožbenega zahtevka - nepopolna vloga - materialno procesno vodstvo - pogoj - pogodba v korist tretjega
Glede na to, da je v skladu z ZEN zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga tožbeni zahtevek ne vsebuje, bi moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z določilom prvega odstavka 108. čl. ZPP in tožnika pozvati, naj tožbo dopolni, česar pa ni storilo. Zato naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ravna v skladu z določilom 108. čl. ZPP in tožnika pozove na dopolnitev tožbe ter, upoštevaje določbo 285. čl. ZPP, poskrbi, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank.
Tožena stranka je zoper tožbena zahtevka uveljavlja ugovor izpolnitve obveznosti, zato je bila obremenjena s procesnim in materialnim dokaznim bremenom.
Tožeča stranka je izpovedala, da je bila ona dejanska posojilojemalka. Zato je bilo tožbenima zahtevkoma pravilno ugodeno, kljub okoliščini, da je bila na eni posojilni pogodbi podana kot porok, na drugi pa niti ni bila podana.
Pogodbene letne obresti v višini 8 % niso bile oderuške.
ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.