vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o izvršbi in na stanje v zemljiški knjigi. To pomeni, da lahko opravi zaznambo sklepa o izvršbi le v obsegu, kot je ta dovoljena s sklepom o izvršbi in kot mu to dovoljuje stanje v zemljiški knjigi.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – obstoj posesti – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pogodbe – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – komasacija
Tožnica ni izkazala veljavnega pravnega naslova (pogodbe oz. odločbe o komasaciji). Tudi ni dokazala obstoja posesti. Zato je bila neuspešna z uveljavljanjem tožbenih zahtevkov na izstavitev zemljiškoknjižne listine oz. na ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini.
Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice upravičena (48. člen ZZK-1).
nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zvin vratne hrbtenice – zvin zapestja – materialna škoda
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Oškodovanec je upravičen zahtevati od tožene stranke plačilo denarnega zneska, da njegov premoženjski položaj postane takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. To velja tudi za potne stroške.
uveljavljanje dopolnitve nujnega deleža v zapuščinskem postopku - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - ustavitev zapuščinskega postopka
Nujni dedič lahko uveljavlja dopolnitev nujnega deleža proti osebi, ki ni dedič, le v pravdnem postopku z ustrezno postavljenim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
kreditna pogodba - vrnitev kredita - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
povrnitev stroškov - sklep o stroških - umik tožbe
Toženci niso izpolnili zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka, in zato ne gre za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna tožencem povrniti pravdne stroške.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti
Označba klošar v konkretnem primeru ni pomenila nikakršne vrednostne sodbe, temveč označbo načina življenja oziroma označbo dejstva, da nekdo pač trajneje živi na barki. Sam pojem brezdomstva zajema številne različne kategorije, med katere spadajo tudi ljudje, ki živijo v nestandardnih oziroma neprimernih bivališčih. Med brezdomce so razvrščeni tudi posamezniki, pri katerih je brezdomstvo občasen pojav. Vsekakor pojem brezdomec oziroma klošar ni definiran ali odvisen od tega, ali ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče. Tudi ni res, da označba klošar v našem okolju nosi negativno vrednostno konotacijo. Četudi bi ta označba bila žaljiva, bi sodišče moralo upoštevati meje varovanja časti in dobrega imena, ko je tako varstvo v koliziji s pomembnejšimi interesi, opredeljenimi v 3. odstavku 169. člena KZ. Ustavno je zagotovljena svoboda izražanja, ki je ena od temeljev svobodne demokratične družbe in je tej pravici dana večja teža, kot varstvu časti in dobrega imena.
zapuščinski postopek - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika.
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
Odločitev, da ima tožnik - odvetnik, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ki opravlja dejavnost največ polovico polnega delovnega časa, pravico do delne pokojnine, je skladna z načelom enakosti pred zakonom.
trditveno in dokazno breme - razdor prodajne pogodbe
Zaradi zmotne prevalitve dokaznega bremena s tožene stranke na tožečo stranko glede dokazovanja višine vrnjene kupnine stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
pravična odškodnina - telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja odškodnine za nematerialno škodo.
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi odškodnina le izjemoma, če so te bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
Pritožnik nima pravnega interesa za ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta, s katerim je ugodeno predlogu za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi.
ZPP člen 7, 8, 212, 286, 7, 8, 212, 286. OZ člen 131, 179, 131, 179.
prosta presoja dokazov - dokazna ocena
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Vendar pa je tudi izvedensko mnenje, tako kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov. Skladno z 8. členom ZPP je naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana.
Ker je tožnica dogovor o uporabi njene nepremičnine za dostop do toženkine nepremičnine, katerega trajanje ni bilo določeno, preklicala, toženka od takrat dalje protipravno uporablja tožničino nepremičnino. Sodišče prve stopnje je ta dogovor pravilno opredelilo kot prekarij oziroma dovoljeno neodplačno uporabo stvari (nepremičnine) do preklica.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da listine, ki so jih pritožniki predložili, tudi če bi sodišče le-te v prejšnjem postopku že imelo in jih vpogledalo, ne bi pripeljale do drugačne odločitve, saj je bila pot določena na podlagi drugih pravno odločilnih dejstev. Po 88. in 89. členu SPZ je sodišče v prvotnem postopku ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva in se nato odločilo, da se nujna pot določi po zahodni varianti. Dejstva, ki izhajajo iz predloženih listin, ne bi odločitve sodišča v ničemer spremenila.
Napihljivi tobogan, primeren za uporabo otrok od petega leta dalje, ne glede na svojo višino, ne predstavlja nevarne stvari, za katero bi imetnik odgovarjal po načelu vzročnosti.