SPZ člen 25, 43. ZTLR člen 28, 28/4, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – soposest – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka – vpis v zemljiško knjigo
Soposest ne izključuje možnosti priposestvovanja za enega izmed soposestnikov.
Kadar lastninska pravica nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen. Izvirni pridobitvi je inherentno, da se pravica pridobi (in s tem preneha oziroma se omeji pravica prejšnjega imetnika) neodvisno od volje prejšnjega imetnika.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4, 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179, 943, 943, 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možganske krvavitve - zamudna sodba - zakonske zamudne obresti
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
uveljavljanje dopolnitve nujnega deleža v zapuščinskem postopku - uveljavljanje nujnega deleža v pravdi - ustavitev zapuščinskega postopka
Nujni dedič lahko uveljavlja dopolnitev nujnega deleža proti osebi, ki ni dedič, le v pravdnem postopku z ustrezno postavljenim oblikovalnim in dajatvenim zahtevkom.
izvedenec – ponovno dokazovanje z izvedencem – odprava nejasnosti v izvedenskem mnenju – postavitev novega izvedenca
Za ponovitev dokazovanja zadošča, da stranka verjetno izkaže nejasnost, pomanjkljivost ali protislovnost izvedenskega mnenja. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da bi bil tožnik upravičen do dokazovanja z novim izvedencem šele, če bi prej dokazal, da je mnenje sedanje izvedenke nestrokovno.
tožba na ugotovitev očetovstva - nujno sosoporništvo - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da sta mati in otrok nujna in enotna sospornika. Ker je tožnik tožil le mater otroka, ne pa tudi otroka, je tožil napačno stranko. Mati sama za ugotovitveno tožbo očeta ni pasivno legitimirana, zato je bil tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
izvršba zaradi izterjave terjatve v bagatelnem znesku – izvršba zaradi izterjave bagatelne terjatve - zloraba pravice do sodnega varstva – bagatelni znesek - izvršba
Ob vložitvi predloga za izvršbo je obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska višje sodišče ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.
ZVKD člen 12, 12/1, 12/4, 13, 13/2, 16. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-10, 111, 111/1, 111/4. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena člen 3.
spomenik državnega pomena - razglasitev nepremičnega spomenika - zaznamba nepremičnega spomenika
Na podlagi 10. točke 1. odstavka 22. člena ZZK-1, 4. odstavka 111. člena ZZK-1 in izrecnega pooblastila 16. člena ZVKD kot posebnega predpisa v zemljiški knjigi zaznamuje pravno dejstvo razglasitve nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena ZVKD, torej akta o razglasitvi spomenika državnega pomena Vlade RS, in ne na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, izdane na podlagi 13. člena istega zakona.
vknjižba lastninske pravice - presoja veljavnosti pravnega posla
Na podlagi določila 5. odst. 149. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi vknjižbe ni pristojno presojati veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je predlagana vknjižba. To pomeni, da nasprotni udeleženec ne more uveljavljati dejstev, s katerimi izpodbija veljavnost sodne poravnave, na podlagi katere je dovoljena vknjižba.
trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob ugovoru tožene stranke, da sklenjena pogodba za zavarovanje odgovornosti škode, kot jo zatrjuje tožnik, ne pokriva, je na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem. Na njej je dokazno breme zato, ker je sklenjena pogodba s splošnimi pogoji podlaga njenega tožbenega zahtevka in je to dejstvo ena od predpostavk za odgovornost tožene stranke (212. člen ZPP). Zgolj trditev o obstoju in vsebini pogodbe ne zadostuje in je ni mogoče oceniti za resnično zgolj zato, ker tožena stranka ni dokazala, da sklenjena pogodba te škode ne pokriva.
Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči. Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice upravičena (48. člen ZZK-1).
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in izročitve stvari zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
ZDen je v veljavo stopil 07.12.1991. Določba 88. člena o prepovedi razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega je po določbah tega zakona obstajal dolžnost vrnitve, je tek zastaranja zadržala (383. člen ZOR), tek zastaralnega roka pa se je po končanem denacionalizacijskem postopku nadaljeval.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0055432
ZTLR člen 13, 13/2, 23, 25, 33. OZ člen 131, 190, 406. ZOR člen 154, 210. ZDR člen 4. ZPP člen 2, 7, 180, 180/3, 184, 184/2, 187, 212, 286.
gradnja na tujem svetu – vlaganja v kmetijo – solastninski delež – prispevki graditeljev – pomešanje stvari različnih lastnikov – dogovor o skupni gradnji – trditvena podlaga – razpravno načelo – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – rušenje črne gradnje – odškodnina – domneva solidarnosti – elementi delovnega razmerja – sprememba tožbe – predložitev pooblastila stranke po dopolnjeni polnoletnosti – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Obstoj (četudi zgolj tihega) dogovora o skupni gradnji morajo tožniki zatrjevati, da sodišče na podlagi načina življenja in dela pravdnih strank lahko presoja, ali je dogovor res obstajal. V kolikor takšnih trditev ni bilo, sodišče z ugotovitvijo, da je šlo za gradnjo na pravnoposlovni podlagi, krši razpravno načelo.
Kadar graditelj ve, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa se gradnji ne upre v roku 3 let po koncu gradnje, graditelj pridobi (so)lastninsko pravico.
Glede na to, da sta obe pravdni stranki na različen način prispevali h gradnji objekta, je treba solastniške deleže določiti glede na njun prispevek h gradnji na podlagi 23. čl. ZTLR o pomešanju stvari različnih lastnikov.
Povrnitev vlaganj v objekt ni mogoče zahtevati, če je bil objekt porušen, saj lastnik ni več obogaten.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
opustitveno ravnanje – dolžnostno ravnanje – obveznostno ravnanje – odgovornost upravnika – vzročna zveza – okužba z bakterijo legionelo – okužba z legionelo
Tožnik prvi toženki – upravniku očita opustitev – nepregrevanje vode na določeno temperaturo v izogib pojavu bakterije legionele. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi (v spornem obdobju) pravni red ali pravila stroke upravniku nalagala takšno obveznostno ravnanje. Ker torej ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja prve toženke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost.
izredna pravna sredstva - pravni interes za vložitev revizije - pravočasnost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - dopustnost revizije
Ponovno je povzeti le, da toženec za vložitev revizije nima interesa, ker je v predmetni pravdi uspel, da revizije ni vložil v 30-dnevnem roku od prejema drugostopne sodbe v predmetni zadevi, poleg tega pa je ni vložil po odvetniku oziroma ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vložena revizija je bila torej nedovoljena, pa tudi vložena prepozno. Takšno revizijo pa je prvo sodišče utemeljeno zavrglo.
Če je tožbeni zahtevek dajatvene narave, zanj tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj se ta predpostavlja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa takšne tožbe ni mogoče zavreči, o njej je potrebno meritorno odločiti.
pravična odškodnina - zvin prsta - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravdni stroški - potrebnost stroškov - uspeh v postopku
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).