Tožena stranka je zoper tožbena zahtevka uveljavlja ugovor izpolnitve obveznosti, zato je bila obremenjena s procesnim in materialnim dokaznim bremenom.
Tožeča stranka je izpovedala, da je bila ona dejanska posojilojemalka. Zato je bilo tožbenima zahtevkoma pravilno ugodeno, kljub okoliščini, da je bila na eni posojilni pogodbi podana kot porok, na drugi pa niti ni bila podana.
Pogodbene letne obresti v višini 8 % niso bile oderuške.
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – preklic umika predloga za izvršbo
O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče.
izredna pravna sredstva - pravni interes za vložitev revizije - pravočasnost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - dopustnost revizije
Ponovno je povzeti le, da toženec za vložitev revizije nima interesa, ker je v predmetni pravdi uspel, da revizije ni vložil v 30-dnevnem roku od prejema drugostopne sodbe v predmetni zadevi, poleg tega pa je ni vložil po odvetniku oziroma ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vložena revizija je bila torej nedovoljena, pa tudi vložena prepozno. Takšno revizijo pa je prvo sodišče utemeljeno zavrglo.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice, zato njeno varstvo ni več mogoče. Možno je le varstvo dejanskega posestnega položaja, ki opravičuje tistega, ki na delu tuje nepremičnine izvršuje dejansko oblast, do posestnega varstva.
ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88.
zaznamba sklepa o izvršbi - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.
vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o izvršbi in na stanje v zemljiški knjigi. To pomeni, da lahko opravi zaznambo sklepa o izvršbi le v obsegu, kot je ta dovoljena s sklepom o izvršbi in kot mu to dovoljuje stanje v zemljiški knjigi.
Razlog za zvišanje dednega deleža po 2. odst. 13. člena ZD je izključno dejstvo, da dedič prvega dednega reda, ki zvišanje deleža zahteva, nima potrebnih sredstev za življenje.
dokazovanje – zaslišanje stranke – izvedenec – postavitev izvedenca – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje okoliščin, odločilnih za odmero odškodnine
V pravni teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sta zaslišanje oškodovanca in postavitev izvedenca ustrezne medicinske stroke nujna dokaza za ugotavljanje okoliščin, ki so odločilne za odmero odškodnine za telesne in duševne bolečine ter strah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0056104
ZASP člen 22, 22/2, 146, 147, 148, 156, 159. OZ člen 15, 190, 196, 347, 349. ZPP člen 8, 257, 260, 260/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – javno izvajanje glasbenih del – neupravičena pridobitev – zastaranje – pravica do nadomestila – dokazovanje – zaslišanje strank
Obveznost plačila uporabnika nastane le v primeru javne priobčitve glasbenega dela in ne že v primeru, če tožeča stranka izstavi račun, glasbeno delo pa ni predvajano oziroma izvedeno. V primeru, ko tožena stranka ni niti sklenila pogodbe s tožečo stranko niti ni položila nadomestila na račun tožeče stranke, gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve – uporabnik (tožena stranka) je uporabil avtorska dela, o tem ni niti obvestil tožeče stranke in tudi ni plačal nadomestila za uporabo, s tem kršil avtorske pravice in bil zato pravno nedopustno okoriščen, avtorji oziroma njihov kolektivni zastopnik, na katerega je z zakonom prenešeno pooblastilo za kolektivno uveljavljanje pravic avtorjev glasbenih del (tožeča stranka), pa niso prejeli plačila za izvajana glasbena dela in bili zato brez pravne podlage prikrajšani. Za terjatve iz naslova neupravičene pridobitve pa velja splošni - petletni zastaralni rok.
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe - plačilo obveznosti po pogodbi - poslovna škoda - izgubljeni dobiček
Poslovno škodo predstavlja znesek obrokov, ki bi jih tožeča stranka prejela do konca pogodbenega razmerja, zmanjšano za diskontirane obresti, ker je zahtevala takojšnje plačilo celotnega zneska.
V skladu z določbo prvega odstavka 202.a čl. ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenja skupne evidence kazenskih točk. S pritožbo zoper izpodbijani sklep storilec ne more izpodbijati pravnomočnega plačilnega naloga. Prav tako se v tem postopku ne upoštevajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na posledice, ki jih utegne imeti storilec zaradi tega, ker bo začasno, dokler vozniškega dovoljenja ne bo pridobil ponovno, izločen iz prometa kot voznik motornih vozil. Tudi glede teh okoliščin bi jih moral storilec uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa, torej, v zvezi z obravnavanjem konkretnega prekrška.
Povišanje stroškov za 10% zaradi zastopanja več strank temelji na 9. členu ZOT, po katerem se odvetniku za zastopanje več strank v pravdnem postopku vrednost storitev zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko. V tej pravdi odvetnica zastopa prvo in drugotoženo stranko.
pravična odškodnina - zvin prsta - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravdni stroški - potrebnost stroškov - uspeh v postopku
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).
opustitveno ravnanje – dolžnostno ravnanje – obveznostno ravnanje – odgovornost upravnika – vzročna zveza – okužba z bakterijo legionelo – okužba z legionelo
Tožnik prvi toženki – upravniku očita opustitev – nepregrevanje vode na določeno temperaturo v izogib pojavu bakterije legionele. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi (v spornem obdobju) pravni red ali pravila stroke upravniku nalagala takšno obveznostno ravnanje. Ker torej ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja prve toženke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost.
V kazenskem postopku je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zavarovanec tožene stranke kršil cestnoprometne predpise. Tožnik se na izven označenem prehodu ni prepričal, ali je cestišče prosto, preden ga je želel prečkati, saj bi v nasprotnem primeru glede na preglednost cestišča in hitrost avtobusa avtobus vsekakor opazil. Če pešec sam skoči pred avtobus, je v veliki meri sam kriv, da se je tam znašel, saj je bil on tisti, ki je povzročil nevarnostno situacijo. Prispevek oškodovanca k nastanku nesreče je 50 %.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 19. ZOR člen 998.
plačilo odvetniških storitev – zastaralni rok za terjatve iz naslova odvetniških storitev – poroštvo za plačilo
Odvetniška storitev je opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Ker še niso bila izvršena vsa opravila iz pooblastilnega razmerja med tožnico in tožencem, terjatve v času vložitve tožbe niso bile zastarane.