Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.
Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
odvetnik kot priča - vabilo priči - denarna kazen - neopravičen izostanek - opravičljivost izostanka odvetnika kot priče v postopku
Dejstvo, da ima odvetnik, ki je vabljen kot priča, isti dan razpisano obravnavo v drugih zadevah kot pooblaščenec, samo po sebi ne predstavlja opravičljivega razloga za neprihod na narok, na katerega je bil vabljen kot priča.
Škodni dogodek se je pripetil 7.7.2001, to je pred uveljavitvijo novele ZOZP-A, ki je stopila v veljavo 10.8.2002, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek sodno uveljavljala šele 21.7.2004, ko je vložila izvršilni predlog. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je v takem primeru kot relevantna točka za presojo v časovnem pogledu trenutek, ko zavarovalnica sodno uveljavlja svoj povračilni zahtevek.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice, zato njeno varstvo ni več mogoče. Možno je le varstvo dejanskega posestnega položaja, ki opravičuje tistega, ki na delu tuje nepremičnine izvršuje dejansko oblast, do posestnega varstva.
stroški postopka - potrebni stroški - stroški pooblaščenca - kilometrina - odsotnost iz pisarne - prisilna privedba priče - opravičilo odsotnosti iz naroka - ustrezno zdravniško potrdilo
Sodišče prve stopnje je dvakrat razpisalo obravnavo izven svojega sedeža, na območju drugega sodišča, zato so bili priglašeni potni stroški (kilometrina) in stroški pooblaščenca tožeče stranke za odsotnost iz pisarne potrebni.
Glede na splošnost in nedoločnost predloženega zdravniškega potrdila, ki je bilo izdano, še preden je priča prejela vabilo na narok, priča ni ustrezno in pravočasno izkazala, da ji je njeno zdravstveno stanje tudi po prejemu vabila 1.10.2008 preprečevalo udeležbo na naroku razpisanem za 13.10.2008.
zaznamba spora - pravni interes po pravnomočno končanem sporu
Določilo 79. člena ZZK-1 ne omogoča razlage, po kateri zemljiškoknjižno sodišče ne bi več moglo zaznamovati spora, ki je bil že pravnomočno končan, če je bila zaznamba spora predlagana pravočasno hkrati z vložitvijo tožbe. Pravni interes predlagatelja za takšno zaznambo je namreč v vknjižbi pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
sodna ureditev meje – kriteriji urejanja – močnejša pravica – grajeno javno dobro – priglasitev stroškov
Pod pojmom »močnejša pravica« se razume lastninska pravica. Mejaša morata torej dokazati kateri od njiju je na spornem mejnem prostoru pridobil lastninsko pravico na enega izmed pravno veljavnih načinov.
ZPP člen 7, 8, 154, 212, 215, 243, 359. OZ člen 179.
izvedenec - navajanje dejstev in dokazov - razpravno načelo - dokazno breme - pomoč prava nevešči stranki - pravdni stroški - prepoved reformatio in peius - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine
Ni dolžnost razpravljajočega sodnika, da ob zagotovljeni strokovni pomoči odvetnika opozarja stranko na procesne pravice, vključno z možnostjo predlaganja različnih oprostitev in dopolnitve izvedenskega mnenja zaradi nezadovoljstva stranke s podanim mnenjem.
Satisfakcija za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
ZPP člen 151, 243. OZ člen 629, 629/2, 635, 635/2.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - obligacija rezultata - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - stroški izvedenca
Zgolj prizadevanje podjemnika za odpravo napak ni dovolj, saj je zavezan k rezultatu oziroma k uspehu.
Izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Stroški izvedenca, ki jih je imela stranka zanj pred pravdo, so del pravdnih stroškov in ne morejo biti predmet samostojnega zahtevka.
vpis služnostne pravice - parcelacija in ukinitev parcele
Kadar je predlagan vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi na podlagi sodne odločbe, pa kasneje pride do združitve gospodujočega zemljišča z drugo parcelo ter posledično ukinitev parcelne številke gospodujočega zemljišča, sodišče lahko opravi vknjižbo na podlagi novih katastrskih podatkov.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055335
ZPP člen 451, 452, 453, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2.
podjemna pogodba - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila - navajanje dejstev in dokazov - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti
Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah (1. in 2. odst. 642. čl. OZ) mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveneno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik.
Materialno procesno vodstvo je v postopkih majhne vrednosti izključeno oziroma ne more biti uspešno, saj se dejstva in dokazi, navedeni po izteku rokov iz 452. čl. ZPP v zvezi s 451. čl. ZPP, ne upoštevajo (453. čl. ZPP).
opustitveno ravnanje – dolžnostno ravnanje – obveznostno ravnanje – odgovornost upravnika – vzročna zveza – okužba z bakterijo legionelo – okužba z legionelo
Tožnik prvi toženki – upravniku očita opustitev – nepregrevanje vode na določeno temperaturo v izogib pojavu bakterije legionele. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi (v spornem obdobju) pravni red ali pravila stroke upravniku nalagala takšno obveznostno ravnanje. Ker torej ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja prve toženke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost.
V kazenskem postopku je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zavarovanec tožene stranke kršil cestnoprometne predpise. Tožnik se na izven označenem prehodu ni prepričal, ali je cestišče prosto, preden ga je želel prečkati, saj bi v nasprotnem primeru glede na preglednost cestišča in hitrost avtobusa avtobus vsekakor opazil. Če pešec sam skoči pred avtobus, je v veliki meri sam kriv, da se je tam znašel, saj je bil on tisti, ki je povzročil nevarnostno situacijo. Prispevek oškodovanca k nastanku nesreče je 50 %.
ZVD člen 11, 16, 44, 44/1. ZOR člen 154, 154/1, 168, 173, 177, 177/2, 177/3, 188, 189, 194, 194/2, 200, 201, 201/1, 203. ZTPDR člen 73, 73/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9, 339/2-14. OZ člen 1060. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 44. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali stvari - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - dejanje oškodovanca - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube bližnjega - duševne bolečine zaradi izgube bližnjega - premoženjska škoda zaradi izgubljenega preživljanja - izgubljeno preživljanje - zapadla škoda - renta - začetek teka zamudnih obresti od nepremoženjske škode - nagrada izvedenca - izvedenina - sklep o odmeri izvedenine
Za delo oziroma dejavnost s povečano nevarnostjo gre v smislu 173. člena ZOR predvsem takrat, kadar pri opravljanju takega dela oziroma dejavnosti lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in nesreče pravočasno odvrniti. Enako velja za nevarno stvar. Nevarna je lahko le stvar, ki je taka sama po sebi, tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. Kadar pa je nesrečo mogoče odvrniti, mora odgovornost za nastalo škodo nositi tisti, ki je imel možnost, da z ustreznim skrbnim in pazljivim ravnanjem prepreči povzročitev škode drugim.
izredna pravna sredstva - pravni interes za vložitev revizije - pravočasnost revizije - vložitev revizije po pooblaščencu - dopustnost revizije
Ponovno je povzeti le, da toženec za vložitev revizije nima interesa, ker je v predmetni pravdi uspel, da revizije ni vložil v 30-dnevnem roku od prejema drugostopne sodbe v predmetni zadevi, poleg tega pa je ni vložil po odvetniku oziroma ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vložena revizija je bila torej nedovoljena, pa tudi vložena prepozno. Takšno revizijo pa je prvo sodišče utemeljeno zavrglo.