nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - težje dihanje skozi nosnico
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da težje dihanje le skozi levo nosnico ne dosega tiste intenzivnosti, da bi tožnik ne zmogel večjih naporov oziroma bi jih zmogel le z večjim trudom.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanja služnostne pravice je odvisna od vprašanja, ali je bil toženec tožnici upravičen preprečevati izvrševanje služnosti ali ne.
premoženjska škoda – navadna škoda - škoda na vozilu – cenitev premoženjske škode na vozilu – popolna odškodnina
Tožnik, ki od toženke zahteva povrnitev navadne škode, je ob upoštevanju 132. člena OZ upravičen le do odškodnine, ki je enaka dejanskemu zmanjšanju njegovega premoženja.
Na podlagi določila 1. odstavka 107. člena ZPP se listine lahko predložijo v izvirniku ali prepisu. Za prepis se šteje tudi fotokopija. Če je listina predložena v prepisu, zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika, naj predloži listino v izvirniku.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pravnomočnost sklepa v primeru vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ni potreba (pravnomočna odločba je podlaga za vknjižbo). Do enakega zaključka je mogoče priti tudi upoštevaje ZIZ, saj ugovor ne zadrži postopka (9. člen ZIZ).
ZPP člen 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 42, 42/3.
vročanje – vročilnica kot javna listina – nepristnost podpisa na vročilnici – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila
Sodišče druge stopnje je v spornem primeru ugotovilo na podlagi delov ugotovitev izvedenke grafološke stroke in na podlagi posrednih dokazov, da podpis na vročilnici ni toženčev podpis.
povrnitev stroškov - sklep o stroških - umik tožbe
Toženci niso izpolnili zahtevka, ki ga je uveljavljala tožeča stranka, in zato ne gre za umik tožbe v posledici izpolnitve zahtevka. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna tožencem povrniti pravdne stroške.
Škodni dogodek se je pripetil 7.7.2001, to je pred uveljavitvijo novele ZOZP-A, ki je stopila v veljavo 10.8.2002, vendar je tožeča stranka regresni zahtevek sodno uveljavljala šele 21.7.2004, ko je vložila izvršilni predlog. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da je v takem primeru kot relevantna točka za presojo v časovnem pogledu trenutek, ko zavarovalnica sodno uveljavlja svoj povračilni zahtevek.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice, zato njeno varstvo ni več mogoče. Možno je le varstvo dejanskega posestnega položaja, ki opravičuje tistega, ki na delu tuje nepremičnine izvršuje dejansko oblast, do posestnega varstva.
Obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila in izročitve stvari zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
ZDen je v veljavo stopil 07.12.1991. Določba 88. člena o prepovedi razpolaganja z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega je po določbah tega zakona obstajal dolžnost vrnitve, je tek zastaranja zadržala (383. člen ZOR), tek zastaralnega roka pa se je po končanem denacionalizacijskem postopku nadaljeval.
Razlog za zvišanje dednega deleža po 2. odst. 13. člena ZD je izključno dejstvo, da dedič prvega dednega reda, ki zvišanje deleža zahteva, nima potrebnih sredstev za življenje.
N ačelo avtonomije strank ali prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. čl. OZ) med drugim pomeni tudi, da se stranke same odločijo, ali bodo sklenile pogodbo, s kom jo bodo sklenile in kakšna bo njena vsebina. Le če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene (17. čl. OZ). Obveznost skleniti podobo tožene stranke bi lahko obstajala tudi, če bi se ta k sklenitvi najemne ali prodajne pogodbe sama zavezala. Da bi bilo temu tako, tožnik ni zatrjeval, prav tako pa tudi ne, da bi takšna obveznost tožene stranke temeljila na zakonskem določilu. Če tožena stranka pogodbe ni bila dolžna skleniti, tudi ne more nositi škode, ki bi morebiti komu nastala, če pogodba ni sklenjena.
preživnina – določanje preživnine – odločanje po prostem preudarku
Pri oceni potreb, katerih višine ni mogoče ugotoviti na podlagi listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo splošno in sodišču znana dejstva in na podlagi 216. čl. ZPP potrebe ocenilo po prostem preudarku.
sodni izvedenec -stroški izvedenca - nagrada izvedenca -sklep o odmeri nagrade za delo izvedenca
Izhajajoč iz določb 253. in 254. člena ZPP, ki se nanašajo na izvedbo dokaza z izvedencem, je treba pisno izdelano izvedensko mnenje ter dopolnitve tega mnenja (bodisi ustne bodisi pisne) obravnavati kot celoto, torej kot enoten dokaz. To pomeni, da mora sodišče z zneskom, ki ga pred izvedbo dokaza zahteva od stranke kot predujem za izvedbo dokaza, pokriti tako strošek izdelave izvedenskega mnenja, kot tudi morebitnih dopolnitev izvedenskega mnenja glede na pripombe pravdnih strank. V obravnavanem primeru pa gre vendarle za drugačno situacijo, na katero pritožba pravilno opozarja, zato izvedenki priznane nagrade ni mogoče v celoti naložiti v plačilo pritožnici.
Po prehodni določbi 269. člena SPZ se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, upoštevajo določila SPZ. Ta določba se nanaša le na tek tistih priposestvovalnih dob, ki so pred uveljavitvijo SPZ pričele teči in je priposestvovanje teklo še po uveljavitvi. Če pa je priposestvovalna doba nehala teči pred uveljavitvijo SPZ (bodisi, ker je potekla 20-letna priposestvovalna doba bodisi, ker se je zaradi nasprotovanja stranke priposestvovalna doba pretrgala), se uporabijo določbe ZTRL.
Ob pravilni uporabi 149. člena ZZK-1 v povezavi z 267. členom SPZ je pravilna ocena, da je bil po določbah ZTLR zapis odložnega pogoja v zemljiškoknjižnem dovolilu dopusten, to pa pomeni, da bi moral upnik poleg prodajne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom v konkretni zadevi predložiti tudi pobotnico.
Za rubež, ki je iz razlogov na strani strank ali udeležencev pravočasno preklican in izvršitelj zaradi tega niti ni šel na kraj, kjer naj se rubež opravi, izvršitelju plačilo ne gre.