vezanost zemljiškoknjižnega sodišča na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na sklep o izvršbi in na stanje v zemljiški knjigi. To pomeni, da lahko opravi zaznambo sklepa o izvršbi le v obsegu, kot je ta dovoljena s sklepom o izvršbi in kot mu to dovoljuje stanje v zemljiški knjigi.
dokazovanje – zaslišanje stranke – izvedenec – postavitev izvedenca – odškodnina za nepremoženjsko škodo – ugotavljanje okoliščin, odločilnih za odmero odškodnine
V pravni teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da sta zaslišanje oškodovanca in postavitev izvedenca ustrezne medicinske stroke nujna dokaza za ugotavljanje okoliščin, ki so odločilne za odmero odškodnine za telesne in duševne bolečine ter strah.
V skladu z določbo prvega odstavka 202.a čl. ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenja skupne evidence kazenskih točk. S pritožbo zoper izpodbijani sklep storilec ne more izpodbijati pravnomočnega plačilnega naloga. Prav tako se v tem postopku ne upoštevajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na posledice, ki jih utegne imeti storilec zaradi tega, ker bo začasno, dokler vozniškega dovoljenja ne bo pridobil ponovno, izločen iz prometa kot voznik motornih vozil. Tudi glede teh okoliščin bi jih moral storilec uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa, torej, v zvezi z obravnavanjem konkretnega prekrška.
Povišanje stroškov za 10% zaradi zastopanja več strank temelji na 9. členu ZOT, po katerem se odvetniku za zastopanje več strank v pravdnem postopku vrednost storitev zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko. V tej pravdi odvetnica zastopa prvo in drugotoženo stranko.
ZPP člen 11, 11/1, 315, 315/1, 11, 11/1, 315, 315/1. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 131, 131/1, 171, 171/1.
vmesna sodba - soprispevek oškodovanca
Sodišče prve stopnje pa je nepravilno odločilo, da je tožnik 20 % prispeval k nastanku škode, ker ob prihodu domov ni prižgal luči in bil pozoren na stanje hodnika. Od povprečno skrbnega človeka namreč ni mogoče pričakovati, da se bo vsakodnevno ob prihodu domov najprej prepričal, ali je hodnik pred njegovim stanovanjem varen za hojo oziroma očiščen. Ravno nasprotno, objektivno je pričakovati, da so hodniki v večstanovanjskih stavbah očiščeni, varni za hojo, zato tožnik kot povprečno skrben človek ni imel nobenega razloga, da spornega dne prižge luč in se prepriča o stanju oziroma čistoči hodnika.
premoženjska škoda – navadna škoda - škoda na vozilu – cenitev premoženjske škode na vozilu – popolna odškodnina
Tožnik, ki od toženke zahteva povrnitev navadne škode, je ob upoštevanju 132. člena OZ upravičen le do odškodnine, ki je enaka dejanskemu zmanjšanju njegovega premoženja.
Toženka je sodišču predložila zgolj zaposlitveni načrt in potrdilo, da v katastru ni vpisane fizične osebe z njenim imenom in priimkom. Na podlagi teh podatkov pa sodišče prve stopnje njenega premoženjskega stanja ni moglo v celoti preizkusiti, zato je predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljeno zavrnilo na podlagi 3. odstavka 168. člena ZPP.
ZPP člen 7, 8, 212, 286, 7, 8, 212, 286. OZ člen 131, 179, 131, 179.
prosta presoja dokazov - dokazna ocena
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Vendar pa je tudi izvedensko mnenje, tako kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov. Skladno z 8. členom ZPP je naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana.
izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka revizijo vložila sama, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa tudi po pozivu in opozorilu na posledice ni predložila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP.
Utemeljen je zaključek o tožnikovi soodgovornosti v višini 20 % zaradi verbalnega napada na toženca, izzivanja in zrevoltiranja v prepiru zaradi prislonjenega kolesa.
preživnina – določanje preživnine – odločanje po prostem preudarku
Pri oceni potreb, katerih višine ni mogoče ugotoviti na podlagi listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo splošno in sodišču znana dejstva in na podlagi 216. čl. ZPP potrebe ocenilo po prostem preudarku.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična, vendar le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0055432
ZTLR člen 13, 13/2, 23, 25, 33. OZ člen 131, 190, 406. ZOR člen 154, 210. ZDR člen 4. ZPP člen 2, 7, 180, 180/3, 184, 184/2, 187, 212, 286.
gradnja na tujem svetu – vlaganja v kmetijo – solastninski delež – prispevki graditeljev – pomešanje stvari različnih lastnikov – dogovor o skupni gradnji – trditvena podlaga – razpravno načelo – povrnitev vlaganj – obogatitveno načelo – rušenje črne gradnje – odškodnina – domneva solidarnosti – elementi delovnega razmerja – sprememba tožbe – predložitev pooblastila stranke po dopolnjeni polnoletnosti – primarni zahtevek – podredni zahtevek
Obstoj (četudi zgolj tihega) dogovora o skupni gradnji morajo tožniki zatrjevati, da sodišče na podlagi načina življenja in dela pravdnih strank lahko presoja, ali je dogovor res obstajal. V kolikor takšnih trditev ni bilo, sodišče z ugotovitvijo, da je šlo za gradnjo na pravnoposlovni podlagi, krši razpravno načelo.
Kadar graditelj ve, da gradi na tujem zemljišču, lastnik zemljišča pa se gradnji ne upre v roku 3 let po koncu gradnje, graditelj pridobi (so)lastninsko pravico.
Glede na to, da sta obe pravdni stranki na različen način prispevali h gradnji objekta, je treba solastniške deleže določiti glede na njun prispevek h gradnji na podlagi 23. čl. ZTLR o pomešanju stvari različnih lastnikov.
Povrnitev vlaganj v objekt ni mogoče zahtevati, če je bil objekt porušen, saj lastnik ni več obogaten.
pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – poseben delovni pogoj
Tožnik je kontinuirano v obdobju od leta 1970 do 1984 kot voznik opravljal zimsko službo, dela preko polnega delovnega časa pa ni opravljal zaradi nepredvidljivih, izjemnih in kratkotrajnih okoliščin, zaradi česar se za to delo izplačane plače ne vštejejo v pokojninsko osnovo.
trditveno in dokazno breme - razdor prodajne pogodbe
Zaradi zmotne prevalitve dokaznega bremena s tožene stranke na tožečo stranko glede dokazovanja višine vrnjene kupnine stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
izpolnitev obveznosti - zastaranje - začetek teka zastaranja - pretrganje zastaranja
Če je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba, ki ni bila razvezana (pravna podlaga ni odpadla), pogodba tudi ni nična ali razveljavljena (ni podlage), ni mogoče govoriti o zahtevku iz naslova neupravičene pridobitve.