odškodnina – poškodba pri delu – nevarno delo – objektivna odgovornost
Ne glede na to, da se je tožnik usposabljal za poklicnega vojaka, je upoštevaje dodatne dejavnike tveganja – izvajanje strelskih vaj in orientacije v forsiranem tempu ter hoja po neravnem, spolzkem terenu v popolni bojni opremi – tožena stranka, ker je šlo za opravljanje nevarnega dela, za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovorna.
Pritožba zagovornika ima prav, da razlogi, ki jih je v sodbi glede očitka ponujanja naprodaj navedlo sodišče prve stopnje, niso pravilni, in da je, ker tega očitka iz opisa kaznivega dejanja v obsodilni sodbi ni izpustilo, prekoračilo obtožbo. Ponujati naprodaj substanco, ki je razglašena za mamilo, je samostojno izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja po 196. členu KZ in ga ni mogoče razlagati v smislu sklepanja posla, torej kot del neupravičene prodaje. Navedba v izpodbijani sodbi, da je obdolženec neupravičeno prodajal in ponujal naprodaj heroin, pomeni hujši očitek kot samo očitek prodaje, saj dodaja posebej aktivno delovanje obdolženca do odjemalcev mamil, ne glede na to, da v nadaljnjem opisu kaznivega dejanja to ni konkretizirano.
V primeru, ko obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja, priča oziroma oškodovanec, ki je v predkazenskem postopku navedel bistvene okoliščine, pa jih v preiskavi ali na glavni obravnavi zanika, morajo biti navedbe v kazenski ovadbi preverljive z drugimi dokazi, ki jih izvede sodišče na glavni obravnavi.
V skladu z 8. členom ZPP sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Res je sicer, da je dokazna vrednost posrednih prič, ki o dogodku ne vedo ničesar povedati iz lastnih opazovanj, zaradi njihove odvisnosti od verodostojnosti in zanesljivosti neposrednega udeleženca oz. neposredne priče škodnega dogodka, po naravi stvari omejena, po drugi strani pa so lahko posredne priče tudi pomemben pripomoček pri dokazni oceni izpovedb neposrednih udeležencev škodnega dogodka, od katerih posredne priče črpajo svoje vedenje o samem dogodku.
Kakor hitro ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje argumentirane trditve in dolžnik za te trditve navede dokaze, se šteje, da je ugovor obrazložen.
V skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, če so izpolnjeni splošni elementi civilnega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ob ugotovitvi, da so se prodajalke ob enakih pogojih v pogodbi o zaposlitvi, specializirale za delo na posameznem oddelku oziroma programu, je tožena stranka ravnala zakonito, ko je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala tožnicama – prodajalkama, ki sta se specializirali za delo na opuščenih oziroma skrčenih programih.
ZZVZZ člen 2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 54, 54/1, 103, 103/1, 103/1-1, 129, 133, 133/2, 183, 183/2.
zdravljenje v tujini – nujno zdravljenje – povrnitev potnih stroškov
Tožnik je bil na zasebnem potovanju v tujini, kjer se je poškodoval. V tujini je imel zagotovljeno nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, prevoz z letalom v Slovenijo pa ni bil nujen reševalni prevoz v smislu 1. alinee 54. člena POZZ. Iz tega razloga tožnik za ta prevoz ni upravičen do povračila stroškov v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
izobraževanje – pogodba o štipendiranju – dokončanje študija – vrnitev štipendije
Ker v pogodbi o štipendiranju ni določeno, da je potrebno v primeru, ko študij ne bo dokončan v roku, vrniti štipendijo, vrnitveni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen.
To, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih ima tožnica, ko materiala in izdelkov ne more skladiščiti v sporni garaži, ne predstavlja nobenega od nujnih in izjemnih primerov, ki bi utemeljeval izdajo ureditvene začasne odredbe, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku
ZDen člen 74, 78, 80, 81, 82. ZD člen 138, 207, 208, 221.
dedna izjava – zapuščinski postopek – izvedba zapuščinskega postopka – pritožbena novota – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pozneje najdeno premoženje
V primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek. ZDen odstopa od splošnih pravil ZD. Sodišče lahko razdeli premoženje, ki je zapustniku pripadlo po odločbi o denacionalizaciji, s sklepom iz 1. odstavka 221. člena ZD le, če v prejšnjem postopku ni bilo okoliščin iz 80 ali 81. člena ZDen.
Pritožbena novota je lahko pravno odločilna, novote pa so v pritožbenem postopku v dednih zadevah dovoljene.
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – preklic umika predloga za izvršbo
O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče.
izvršba zaradi izterjave terjatve v bagatelnem znesku – izvršba zaradi izterjave bagatelne terjatve - zloraba pravice do sodnega varstva – bagatelni znesek - izvršba
Ob vložitvi predloga za izvršbo je obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska višje sodišče ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.
V skladu z določbo prvega odstavka 202.a čl. ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenja skupne evidence kazenskih točk. S pritožbo zoper izpodbijani sklep storilec ne more izpodbijati pravnomočnega plačilnega naloga. Prav tako se v tem postopku ne upoštevajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na posledice, ki jih utegne imeti storilec zaradi tega, ker bo začasno, dokler vozniškega dovoljenja ne bo pridobil ponovno, izločen iz prometa kot voznik motornih vozil. Tudi glede teh okoliščin bi jih moral storilec uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa, torej, v zvezi z obravnavanjem konkretnega prekrška.
Povišanje stroškov za 10% zaradi zastopanja več strank temelji na 9. členu ZOT, po katerem se odvetniku za zastopanje več strank v pravdnem postopku vrednost storitev zviša za 10% za vsako nadaljnjo stranko. V tej pravdi odvetnica zastopa prvo in drugotoženo stranko.
ZPIZ-1 člen 60, 68, 68/2, 156, 156/2, 156/5, 157, 163, 163/2. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/1, 81/2, 82.
invalid III. kategorije – invalid I. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – invalidska pokojnina
Ob ugotovljeni invalidnosti III. kategorije in poslabšanju invalidnosti v I. kategorijo invalidnosti, se tožniku pravica do invalidske pokojnine lahko prizna le od prvega dne naslednjega meseca, izplačuje pa se od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju zavarovanja.
SPZ člen 25, 43. ZTLR člen 28, 28/4, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – soposest – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka – vpis v zemljiško knjigo
Soposest ne izključuje možnosti priposestvovanja za enega izmed soposestnikov.
Kadar lastninska pravica nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen. Izvirni pridobitvi je inherentno, da se pravica pridobi (in s tem preneha oziroma se omeji pravica prejšnjega imetnika) neodvisno od volje prejšnjega imetnika.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4, 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179, 943, 943, 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možganske krvavitve - zamudna sodba - zakonske zamudne obresti
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.