Pritožba zagovornika ima prav, da razlogi, ki jih je v sodbi glede očitka ponujanja naprodaj navedlo sodišče prve stopnje, niso pravilni, in da je, ker tega očitka iz opisa kaznivega dejanja v obsodilni sodbi ni izpustilo, prekoračilo obtožbo. Ponujati naprodaj substanco, ki je razglašena za mamilo, je samostojno izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja po 196. členu KZ in ga ni mogoče razlagati v smislu sklepanja posla, torej kot del neupravičene prodaje. Navedba v izpodbijani sodbi, da je obdolženec neupravičeno prodajal in ponujal naprodaj heroin, pomeni hujši očitek kot samo očitek prodaje, saj dodaja posebej aktivno delovanje obdolženca do odjemalcev mamil, ne glede na to, da v nadaljnjem opisu kaznivega dejanja to ni konkretizirano.
V primeru, ko obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja, priča oziroma oškodovanec, ki je v predkazenskem postopku navedel bistvene okoliščine, pa jih v preiskavi ali na glavni obravnavi zanika, morajo biti navedbe v kazenski ovadbi preverljive z drugimi dokazi, ki jih izvede sodišče na glavni obravnavi.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.
ZTLR člen 28, 72. ZZK člen 5. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - opravičljiva zmota
Tudi, če bi tožnica izkazala vse pogoje za pridobitev lastninske pravice s priposestovanjem, v predmetni pravdi s svojim zahtevkom zoper toženca kot zemljiškoknjižnega lastnika ne bi mogla uspeti, saj toženca ščiti njegova dobra vera.
V skladu s temeljnim načelom odškodninskega prava lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, če so izpolnjeni splošni elementi civilnega delikta, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka navaja le dejstva, ki bi jih lahko ob zadostni skrbnosti uveljavljal že v prejšnjem postopku, ni podan obnovitveni razlog po 10. tč. 394. čl. ZPP.
V primeru, ko se začne in teče postopek izvršbe po uradni dolžnosti, gre za enostranski izvršilni postopek in v njem ne nastopa upnik v izvršilnem procesnem smislu. Ker torej v obravnavanem primeru upnika v tem pomenu besede ni, niti ni stranke postopka v prej navedenem pomenu iz 4. tč. 16. čl. ZIZ. Glede na to ni prišlo do kršitve določb postopka iz 2. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, ki jo zatrjuje pritožnik.
zaznamba sklepa o izvršbi - izbris zaznambe sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno za presojo, ali je dolžnik izpolnil svojo obveznost, s tem, ko je denarni znesek položil pri sodišču, to je pristojnost izvršilnega sodišča. Zemljiškoknjižno sodišče odloča le o zaznambah sklepa o izvršbi na nepremičninah, ne pa o tem, ali je sklep o izvršbi utemeljen oziroma ali bi ga bilo potrebno razveljaviti, ker je dolžnik svojo obveznost izpolnil.
ZPP člen 7, 8, 212, 286, 7, 8, 212, 286. OZ člen 131, 179, 131, 179.
prosta presoja dokazov - dokazna ocena
Sodišče dejstva, za katere je potrebno strokovno znanje, ugotavlja s pomočjo izvedencev kot strokovnih pomočnikov sodišča. Vendar pa je tudi izvedensko mnenje, tako kot vsak drug dokaz, podvrženo prosti oceni dokazov. Skladno z 8. členom ZPP je naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana.
kreditna pogodba - vrnitev kredita - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
trditveno in dokazno breme - razdor prodajne pogodbe
Zaradi zmotne prevalitve dokaznega bremena s tožene stranke na tožečo stranko glede dokazovanja višine vrnjene kupnine stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
pravična odškodnina - telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja odškodnine za nematerialno škodo.
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi odškodnina le izjemoma, če so te bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka revizijo vložila sama, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa tudi po pozivu in opozorilu na posledice ni predložila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.
Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
Toženec kot sozavarovana oseba o nastanku zavarovalnega primera ni obvestil policije oziroma kogarkoli drugega (pri čemer oškodovanec ni bila njegova mati, temveč zavarovanec tožeče stranke), s čimer so izpolnjeni pogoji za neizpodbojno domnevo alkoholiziranosti, ker se je po nesreči izmaknil preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti.