ZPP člen 155, 155/1, 318. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
stroški postopka – zamudna sodba – nagrada odvetnika
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil z izdajo zamudne sodbe (pred vložitvijo odgovora na tožbo oziroma pred pristopom na narok za glavno obravnavo), je potrebno odmeriti stroške postopka upoštevaje tako tarifno številko 3100 ZOdvT kot tarifno številko 3101 ZOdvT, kar pomeni, da se nagrada v tarifni številki 3100 ZOdvT zniža na količnik 0,8.
ZDR člen 127, 127/4, 129, 129/2. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 56, 56/1.
plača – dodatek za delovno dobo
Četudi je tožnica prejemala višjo osnovno plačo, kot je določena po kolektivni pogodbi, ostala morebitna plačila oziroma sestavine plače pa iz njenih plačilnih list niso razvidne, je upravičena do dodatka za delovno dobo.
ZPP člen 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 2, 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. OZ člen 964, 965, 964, 965. ZDR člen 15, 15.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - odgovornost delodajalca - status zavarovanca - temelj odškodninske odgovornosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
V izpodbijani sodbi manjkajo razlogi o drugem alternativno zatrjevanem temelju toženkine odškodninske odgovornosti za tožnikovo nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje namreč ni odgovorilo na zatrjevanja tožnika, da bi mu bila toženka odgovorna za škodo tudi v primeru, če bi tožnik utrpel poškodbe, ko se je vršila dejavnost, pa pri njem tožnik ne bi nastopal kot delavec ampak kot tretja oseba, ker po zavarovalni polici obstoji kritje tudi za nesreče, ki jih iz dejavnosti zavarovanca utrpijo tretje osebe.
izvršilni naslov - obvestilo javnega jamstvenega in preživninskega sklada in odločba o pravici do nadomestila preživnine kot izvršilni naslov - nadomestilo preživnine - zamudne obresti
Sklad ima izvršilni naslov za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, če so v njem določene zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega zneska nadomestila.
pripojitev družbe - prevzem obveznosti družbe - prenos terjatev na prevzemno družbo - vstop novega upnika v izvršbo - enoletni rok za uveljavljanje terjatev
Enoletni, do uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prekluzivni, sedaj pa zastaralni rok, velja le za prehod terjatev na pasivni, ne pa tudi na aktivni strani.
Pritožba zagovornika ima prav, da razlogi, ki jih je v sodbi glede očitka ponujanja naprodaj navedlo sodišče prve stopnje, niso pravilni, in da je, ker tega očitka iz opisa kaznivega dejanja v obsodilni sodbi ni izpustilo, prekoračilo obtožbo. Ponujati naprodaj substanco, ki je razglašena za mamilo, je samostojno izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja po 196. členu KZ in ga ni mogoče razlagati v smislu sklepanja posla, torej kot del neupravičene prodaje. Navedba v izpodbijani sodbi, da je obdolženec neupravičeno prodajal in ponujal naprodaj heroin, pomeni hujši očitek kot samo očitek prodaje, saj dodaja posebej aktivno delovanje obdolženca do odjemalcev mamil, ne glede na to, da v nadaljnjem opisu kaznivega dejanja to ni konkretizirano.
V primeru, ko obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja, priča oziroma oškodovanec, ki je v predkazenskem postopku navedel bistvene okoliščine, pa jih v preiskavi ali na glavni obravnavi zanika, morajo biti navedbe v kazenski ovadbi preverljive z drugimi dokazi, ki jih izvede sodišče na glavni obravnavi.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
ZNP člen 35, 146. SPZ člen 88, 89, 91, 88, 89, 91.
določitev nujne poti
Ker ne obstaja eden od osnovnih pogojev za določitev nujne poti (odsotnost potne povezave z javno potjo), je nepotrebno ugotavljanje, katera od tras (obstoječa pot ali predlagana nujna pot) je ustreznejša za predlagatelje oz. v katerem primeru je služeče zemljišče bolj obremenjeno. Če pot obstaja, nujne poti ni mogoče ustanoviti.
Sodišče je sicer sledilo navedbam tožene stranke, vendar je iz teh in teh razlogov zahtevku vseeno v pretežnem delu ugodilo. Prav nenavedba teh razlogov pa je tista vrzel, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti.
Če je tožbeni zahtevek dajatvene narave, zanj tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj se ta predpostavlja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa takšne tožbe ni mogoče zavreči, o njej je potrebno meritorno odločiti.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0055335
ZPP člen 451, 452, 453, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 619, 642, 642/1, 642/2.
podjemna pogodba - pogodba o delu - obveznost naročnika - določitev plačila - navajanje dejstev in dokazov - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti
Upoštevajoč način določanja višine plačila pri podjemnih pogodbah (1. in 2. odst. 642. čl. OZ) mora sodišče, če tožbenemu zahtevku ugodi, za takšno odločitev navesti pravno podlago (obstoj obveznega akta, pogodbenega dogovora oziroma ustreznosti vtoževane cene glede na vrednost opravljenega dela, za tak posel običajno potrebni čas ter običajno plačilo za to vrsto dela). Trditveneno breme glede dejanskih okoliščin, ki omogočajo zaključek o kateri izmed pravnih podlag določitve višine plačila, nosi tožnik.
Materialno procesno vodstvo je v postopkih majhne vrednosti izključeno oziroma ne more biti uspešno, saj se dejstva in dokazi, navedeni po izteku rokov iz 452. čl. ZPP v zvezi s 451. čl. ZPP, ne upoštevajo (453. čl. ZPP).
pravična odškodnina - telesne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Presoja odškodnine za nematerialno škodo.
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi odškodnina le izjemoma, če so te bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
Odločitev, da ima tožnik - odvetnik, ki izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ki opravlja dejavnost največ polovico polnega delovnega časa, pravico do delne pokojnine, je skladna z načelom enakosti pred zakonom.
izvršba zaradi izterjave terjatve v bagatelnem znesku – izvršba zaradi izterjave bagatelne terjatve - zloraba pravice do sodnega varstva – bagatelni znesek - izvršba
Ob vložitvi predloga za izvršbo je obstajala upnikova terjatev do dolžnika le v višini enega centa, kar je najmanjši del valute Republike Slovenije. Vztrajanje pri izterjavi tako bagatelnega zneska višje sodišče ocenjuje kot zlorabo pravice do sodnega varstva, ki jo je treba onemogočiti in zaradi katere je utemeljeno sodno varstvo tudi odreči.
SPZ člen 25, 43. ZTLR člen 28, 28/4, 70, 70/4. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice – soposest – tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – sklepčnost tožbenega zahtevka – vpis v zemljiško knjigo
Soposest ne izključuje možnosti priposestvovanja za enega izmed soposestnikov.
Kadar lastninska pravica nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen. Izvirni pridobitvi je inherentno, da se pravica pridobi (in s tem preneha oziroma se omeji pravica prejšnjega imetnika) neodvisno od volje prejšnjega imetnika.
ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4, 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179, 943, 943, 179.
nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možganske krvavitve - zamudna sodba - zakonske zamudne obresti
Odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
sodna ureditev meje – kriteriji urejanja – močnejša pravica – grajeno javno dobro – priglasitev stroškov
Pod pojmom »močnejša pravica« se razume lastninska pravica. Mejaša morata torej dokazati kateri od njiju je na spornem mejnem prostoru pridobil lastninsko pravico na enega izmed pravno veljavnih načinov.