Res je sicer, da ni nujno, da se sodišče do prav vsakega od dokazov, ki je naveden v dokaznem sklepu, izrecno in izčrpno opredeli in ga oceni, če šteje, da dokaz za ugotovitev bistvenih dejstev ni relevanten, vendar pa mora v obrazložitvi svoje odločitve to navesti.
Ker se sodišče prve stopnje do sicer izvedenih dokazov, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ni z ničemer opredelilo, to predstavlja kršitev načela kontradiktornosti (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP).
Pri zatrjevani skupni gradnji gre za pravnoposlovno pridobitev, to je za pravni posel v smislu 33. čl. ZTLR. Tak dogovor je lahko sklenjen tudi v ustni obliki in s konkludentnimi dejanji, saj gre največkrat za dogovore v ožji družinski skupnosti.
preživljanje zakonca - izostanek sredstev za preživljanje- nesposobnost za delo - nepreskrbljenost zakonca - pravni standard - pogoj za preživnino
Poleg nesposobnosti za delo mora biti kumulativno izpolnjen pogoj izostanka sredstev za preživljanje, da bi bil izpolnjen temelj tožbenega zahtevka. Na osnovi prejemkov tožnice pa je sodišče pravilno sklepalo, da pri njej ni podana nepreskrbljenost kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058521
ZIZ člen 71, 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 226, 226/4, 227, 227/1. OZ člen 247, 247/3, 254, 378, 378/1. ZPP člen 337, 337/1, 359.
sodni penali – zamudne obresti od sodnih penalov – višina penalov – namen sodnih penalov – sklep o določitvi penalov – nedopustna pritožbena novota – nenadomestna obveznost – postopek določitve penalov – pogodbena kazen – izterjava sodnih penalov
Namen sodnih penalov je brez izvršbe takoj doseči dolžnikovo izpolnitev. Upnik se lahko prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve, ali pa bo dolžnika prej poskušal prisiliti k izpolnitvi obveznosti še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še za izterjavo) sodnih penalov.
Glede na to, da se za pogodbeno kazen ni dopustno dogovoriti za primer zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, sodni penali pa so glede na svoj namen povsem primerljivi s pogodbeno kaznijo, ki je dogovorjena za primer zamude, in se zaradi tega z njo izključujejo, je očitno, da se medsebojno izključujeta tudi upnikova zahteva po plačilu zamudnih obresti in zahteva za plačilo sodnih penalov.
Višine sodnih penalov ni mogoče omejiti s sklicevanjem na analogno uporabo četrtega odstavka 226. člena ZIZ, saj gre v konkretnem primeru za določitev sodnih penalov zaradi dolžnikovega nespoštovanja naložene opustitve.
Postopek za naložitev plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek (sklep o plačilu sodnih penalov tudi ni sklep o izvršbi), saj upnik v tem postopku šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov (t.j. pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov), ki se nato izterjujejo kot denarna terjatev.
začasna odredba - verjetnost izkazanosti razlogov za izdajo začasne odredbe - nekontradiktornost postopka za izdajo začasne odredbe
Verjetnost, potrebna za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, je podana, kadar so razlogi za njeno resničnost močnejši in številčnejši, kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Ob upoštevanju nekontradiktornosti postopka za izdajo začasne odredbe to v praksi pomeni, da je temu dokaznemu standardu zadoščeno, kadar predlagatelj v potrditev svojih navedb, ki so materialnopravno sklepčne, predloži takšne dokaze, ki bi, če bi bili v nadaljevanju postopka spoznani za resnične, dokazovali utemeljenost predlagateljevih navedb in torej narekovali ugodilno odločbo.
V interesu tožeče stranke bi bilo, da dedni dogovor izpodbije, če bi brez sklenitve dednega dogovora podedovala večji delež zapuščine ali nekatere od stvari, ki so v zapuščini v celoti in v podobnih primerih. Tožnica je s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo do 6/20 zapuščine po obeh zapustnikih, kar je toliko, kot tožnica meni, da ji gre, in se torej njen pravni položaj, tudi če bi s tožbo uspela, ne bi spremenil.
V 86. čl. ZNP je izrecno določeno, da če se v roku, določenem v oklicu, pogrešanec ne javi, sodišče na naroku zasliši predlagatelja, skrbnika, izvede dokaze in odloči o predlogu. Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanec v oklicu določenem roku ni javil, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo v 86. čl. ZNP naštete dokaze, je kršilo prej citirano določbo ZNP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP (zaradi nezakonitega postopanja sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja).
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče potem, ko je ugotovilo, da toženka neupravičeno ni prišla na narok, sprejelo sklep, da se narok opravi v nenavzočnosti toženke (tudi tožeča stranka izdaje zamudnega sklepa ni predlagala) in ga tudi opravilo, vključno z dokaznim postopkom. V takem procesnem položaju pa izdaja zamudne sodbe ni več možna.
dogovor o ustanovitvi služnosti – služnost do preklica – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena
Glede na to, da dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izčrpalo, gre za tako imenovano vnaprejšnjo dokazno oceno, sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom (ki smiselno izhaja iz razlogov predmetne sodbe), da se je že prepričalo o nasprotnem.
V konkretnem primeru je bila škoda povrnjena iz naslova kasko zavarovanja. Kasko zavarovan pa je lahko le predmet leasinga, ne pa leasing pogodba. Zato termin "nastala škoda" lahko predstavlja le škodo, nastalo z odtujitvijo predmeta leasinga. To pa ni škoda, ki nastane leasingodajalcu zaradi predčasnega odstopa od pogodbe o finančnem leasingu.
Glede na to, da je izpodbijana vmesna sodba v razmerju do tretjetožene stranke že pravnomočna, bo lahko prišlo do situacije, ko bo tretjetožena stranka, ki po temelju odgovarja 100 %, kot zavarovatelj odgovornosti drugotožene stranke morala tožnici plačati več kot druga toženka.
Ne obstajajo dokazi, ki bi bili sami po sebi bolj ali manj verodostojni ali "močnejši" in "manj močni dokazi". V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov: katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
neveljavnost oporoke – dedovanje denacionaliziranega premoženja – začetek teka rokov
Po določbi 76. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko oseba, ki ima za to pravni interes, neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki uveljavlja po uvedbi dedovanja v enem letu od dneva, ko je zvedela za oporoko. Po določbi 77. člena Zakona o denacionalizaciji začnejo roki, ki začnejo v ZD teči od uvedbe dedovanja, v postopku dedovanja denacionaliziranega premoženja (za tako premoženje v obravnavani zadevi gre) teči od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Po podatkih spisa je bila odločba o denacionalizaciji pravnomočna 22.7.2004. Pritožniki so trditve o neveljavnosti oporoke podali v predlogu za uvedbo dedovanja 6.9.2006, torej več kot leto dni od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (in tudi več kot leto dni odkar so izvedeli za oporoko).
Sodišče je tudi obravnavalo tožbeni zahtevek iz stališča, ali ni bila sklenjena ustna pogodba, ki bi bila lahko realizirana. Ugotovilo je, da gre za obvezno pisnost oziroma obličnost zakupne pogodbe po 26 členu ZKZ in da zavrnitev osnutka višine zakupnine s strani tožene stranke, ne more pomeniti, da bi bila pogodba veljavna po teoriji konvalidacije.
sklep o izvršbi na podlagi menice - predhodna odredba - pogoji za izdajo - nevarnost za uveljavitev terjatve - domnevana nevarnost
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 6.9.2008 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice. Sklep o izvršbi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšne odločbe ne moremo šteti za odločbo v smislu 1. odst. 257. člena ZIZ, kakor tudi ne za odločbo v smislu 1. točke 1. odst. 258. člena ZIZ. Ni odločbe domačega sodišča ali drugega organa skladno s 1. odst. 257. člena ZIZ.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 89, 89/1, 89/1-2, 124, 148, 148/2. ZIZ člen 192.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku za vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu se ne preverja pravilnost izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Le pod temi pogoji je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od sodedičev.
ZS člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZIZ člen 65, 65/3, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe - rok za vložitev tožbe - narava roka - tek roka za vložitev tožbe - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ je torej izključevalni oziroma prekluzivni rok, na katerega določbe 83. člena Zakona o sodiščih - ZS ne morejo vplivati.
V spisu so potrdila, da je priča faks poskušala poslati na zadnji dan roka za vložitev ugovora trikrat, ob različnih urah. V vseh treh primerih je bila dostava faks sporočila neuspešna. Nedosegljivost faksa sodišča, za kar gre v obravnavanem primeru, je ob opisanem ravnanju dolžnika upravičen razlog za zamudo roka, saj dolžniku ni mogoče očitati, da v danih okoliščinah ni bil zadosti skrben, zamuda je torej nezakrivljena.
ZOR člen 200, 324, 940. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - navezna okoliščina - haaška konvencija - določbe v nasprotju z javnim redom RS - višina odškodnine - uporaba tujega prava - uporaba domačega prava - zamuda
Dejstvo, da imajo v Republiki Hrvaški glede višine odškodnine določena merila, katere sprejme vrhovno sodišče, pa ni takšna okoliščina, ki bi lahko pomenila, da je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji višino odškodnine oblikuje sodna praksa in sodišče v posameznih primerih primerja prakso vrhovnega sodišča, ko odloča o višini pravično odmerjene odškodnine.
O dveh vozilih oziroma solidarni odgovornosti lahko govorimo, ko ne gre za izključno krivdo vozila, v katerem je bil potnik. Res govori 4. člen Konvencije o udeležbi v nesreči enega samega vozila. Vendar če razlagamo to določbo iz stališča potnika in izključne krivde vozila, v katerem je potnik, tedaj gre za eno vozilo. Ob takšnem dejanskem stanju je zato pravilna uporaba prava po zakonodaji države registriranega vozila in prebivališča potnika.
vojak – denarna terjatev – dopustnost sodnega varstva – notranja pot – zahteva za uveljavljanje pravic
Terjatev za priznanje napredovanja za dva plačna razreda po svoji vsebini ni čista denarna terjatev, zato je pogoj za dopustnost sodnega varstva, da delavec v zvezi z uveljavljanjem te terjatve izkoristi t.im. notranjo pot pri delodajalcu, torej da vloži zahtevo za uveljavljanje pravic. V takšnem primeru nato rok za odpravo kršitve teče z vložitvijo zahteve in ne more imeti učinka za nazaj.