ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 159, 159/1, 262, 262/2. ZUP člen 224.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začasna zadržanost z dela
Ker je bila tožnici z odločbo priznana le pravica do dela s krajšim delovnim časom, ne pa tudi pravica do delne invalidske pokojnine, je bila od dneva izvršljivosti te odločbe tožnica kot samozaposlena oseba dolžna organizirati svoje delo v skladu priznano pravico iz invalidskega zavarovanja v polovičnem delovnem času. Te dolžnosti zaradi začasne zadržanosti od dela ni mogla uresničiti, šele po prenehanju zadržanosti od dela je izpolnila pogoje za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 318. člena ZPP, ko je svojo odločitev gradilo na sodišču znanih podatkih, ki v tožbi niso bili navajani, niti niso splošno znani.
Voznik je tisti, ki je kršil cestnoprometne predpise, in sicer pravila o hitrosti. Pravila o hitrosti pa sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo defenzivne vožnje v cestnem prometu nalaga udeležencem v prometu, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev. Tudi vožnja po prednostni cesti vozniku ne daje pravice voziti hitreje, kot to dovoljujejo cestnoprometni predpisi.
Ker v konkretnem primeru pogoji za nasprotno tožbo niso bili izpolnjeni, bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da gre za samostojno tožbo, za katero je potrebno odpreti samostojen spis, in pri utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotoviti vse elemente odškodninske odgovornosti.
dedovanje - zapuščinski postopek - sporna dejstva - ugotavljanje spornih dejstev - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - izjava dediča - razpolaganje s premoženjem mladoletnega dediča - odobritev centra za socialno delo
Sredstva, če obstajajo, predstavljajo del zapuščine, ne glede na to, ali so predmet zastave ali ne, zato jih je treba upoštevati v zapuščinskem postopku (pri čemer zastavna pravica z zastaviteljevo smrtjo ne preneha).
Z izjavo zakonite zastopnice mladoletne dedinje o priznanju izločitvenega zahtevka in obstoja terjatve, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da gre v tem delu za primer razpolaganja s premoženjem mladoletne hčerke, v katerega bi moral privoliti tudi pristojni center za socialno delo (111. člen ZZZDR). Za takšno razpolaganje, ki vsebinsko pomeni tudi zmanjšanje premoženja mladoletnega otroka - dediča, je namreč potrebno pridobiti odobritev centra za socialno delo.
Glede same višine odmerjene izvedenine pa pritožnica pravi le to, da je po mnenju nekaterih drugih izvedencev z jeseniškega okolja zelo visoka. Takšna navedba je pavšalna, ne pove točno oziroma konkretno s čim se pritožnica ne strinja in zato ni upoštevna.
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče potem, ko je ugotovilo, da toženka neupravičeno ni prišla na narok, sprejelo sklep, da se narok opravi v nenavzočnosti toženke (tudi tožeča stranka izdaje zamudnega sklepa ni predlagala) in ga tudi opravilo, vključno z dokaznim postopkom. V takem procesnem položaju pa izdaja zamudne sodbe ni več možna.
V spisu so potrdila, da je priča faks poskušala poslati na zadnji dan roka za vložitev ugovora trikrat, ob različnih urah. V vseh treh primerih je bila dostava faks sporočila neuspešna. Nedosegljivost faksa sodišča, za kar gre v obravnavanem primeru, je ob opisanem ravnanju dolžnika upravičen razlog za zamudo roka, saj dolžniku ni mogoče očitati, da v danih okoliščinah ni bil zadosti skrben, zamuda je torej nezakrivljena.
vojak – denarna terjatev – dopustnost sodnega varstva – notranja pot – zahteva za uveljavljanje pravic
Terjatev za priznanje napredovanja za dva plačna razreda po svoji vsebini ni čista denarna terjatev, zato je pogoj za dopustnost sodnega varstva, da delavec v zvezi z uveljavljanjem te terjatve izkoristi t.im. notranjo pot pri delodajalcu, torej da vloži zahtevo za uveljavljanje pravic. V takšnem primeru nato rok za odpravo kršitve teče z vložitvijo zahteve in ne more imeti učinka za nazaj.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 89, 89/1, 89/1-2, 124, 148, 148/2. ZIZ člen 192.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku za vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu se ne preverja pravilnost izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
ZOR člen 200, 324, 940. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - navezna okoliščina - haaška konvencija - določbe v nasprotju z javnim redom RS - višina odškodnine - uporaba tujega prava - uporaba domačega prava - zamuda
Dejstvo, da imajo v Republiki Hrvaški glede višine odškodnine določena merila, katere sprejme vrhovno sodišče, pa ni takšna okoliščina, ki bi lahko pomenila, da je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji višino odškodnine oblikuje sodna praksa in sodišče v posameznih primerih primerja prakso vrhovnega sodišča, ko odloča o višini pravično odmerjene odškodnine.
O dveh vozilih oziroma solidarni odgovornosti lahko govorimo, ko ne gre za izključno krivdo vozila, v katerem je bil potnik. Res govori 4. člen Konvencije o udeležbi v nesreči enega samega vozila. Vendar če razlagamo to določbo iz stališča potnika in izključne krivde vozila, v katerem je potnik, tedaj gre za eno vozilo. Ob takšnem dejanskem stanju je zato pravilna uporaba prava po zakonodaji države registriranega vozila in prebivališča potnika.
sklep o izvršbi na podlagi menice - predhodna odredba - pogoji za izdajo - nevarnost za uveljavitev terjatve - domnevana nevarnost
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 6.9.2008 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice. Sklep o izvršbi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšne odločbe ne moremo šteti za odločbo v smislu 1. odst. 257. člena ZIZ, kakor tudi ne za odločbo v smislu 1. točke 1. odst. 258. člena ZIZ. Ni odločbe domačega sodišča ali drugega organa skladno s 1. odst. 257. člena ZIZ.
dogovor o ustanovitvi služnosti – služnost do preklica – pravica do izjave – vnaprejšnja dokazna ocena
Glede na to, da dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izčrpalo, gre za tako imenovano vnaprejšnjo dokazno oceno, sodišče ne sme zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom (ki smiselno izhaja iz razlogov predmetne sodbe), da se je že prepričalo o nasprotnem.
Sodišče je tudi obravnavalo tožbeni zahtevek iz stališča, ali ni bila sklenjena ustna pogodba, ki bi bila lahko realizirana. Ugotovilo je, da gre za obvezno pisnost oziroma obličnost zakupne pogodbe po 26 členu ZKZ in da zavrnitev osnutka višine zakupnine s strani tožene stranke, ne more pomeniti, da bi bila pogodba veljavna po teoriji konvalidacije.
V konkretnem primeru je bila škoda povrnjena iz naslova kasko zavarovanja. Kasko zavarovan pa je lahko le predmet leasinga, ne pa leasing pogodba. Zato termin "nastala škoda" lahko predstavlja le škodo, nastalo z odtujitvijo predmeta leasinga. To pa ni škoda, ki nastane leasingodajalcu zaradi predčasnega odstopa od pogodbe o finančnem leasingu.
ZS člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZIZ člen 65, 65/3, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe - rok za vložitev tožbe - narava roka - tek roka za vložitev tožbe - sodne počitnice
Rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ je torej izključevalni oziroma prekluzivni rok, na katerega določbe 83. člena Zakona o sodiščih - ZS ne morejo vplivati.
Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Le pod temi pogoji je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od sodedičev.
neveljavnost oporoke – dedovanje denacionaliziranega premoženja – začetek teka rokov
Po določbi 76. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko oseba, ki ima za to pravni interes, neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki uveljavlja po uvedbi dedovanja v enem letu od dneva, ko je zvedela za oporoko. Po določbi 77. člena Zakona o denacionalizaciji začnejo roki, ki začnejo v ZD teči od uvedbe dedovanja, v postopku dedovanja denacionaliziranega premoženja (za tako premoženje v obravnavani zadevi gre) teči od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Po podatkih spisa je bila odločba o denacionalizaciji pravnomočna 22.7.2004. Pritožniki so trditve o neveljavnosti oporoke podali v predlogu za uvedbo dedovanja 6.9.2006, torej več kot leto dni od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (in tudi več kot leto dni odkar so izvedeli za oporoko).
ZOR člen 154, 172. ZDRS člen 40, 40/3. URS člen 26. ZPP člen 154, 155. ZUP člen 250, 257. ZBPP člen 9.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa
Predpostavke civilnega delikta so: protipravnost (škoda izvira iz nedopustnega dejanja), nastanek škode, obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in obstoj odgovornosti na strani povzročitelja škode. Tožnik je tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh prej navedenih predpostavk. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti navedeni elementi podani kumulativno, sodišču ni treba presojati preostalih elementov odškodninske odgovornosti, če katerikoli od njih ni podan.