Nevarna dejavnost mora biti takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo. Preskok 1,20 m visoke ograje v okviru lova storilca kaznivega dejanja zagotovo ni ravnanje, ki bi ga bilo mogoče v celoti obvladovati.
Vsebina objektivne odgovornosti je v odgovornosti, ki izhaja iz dovoljenosti ravnanja, ki je obremenjeno z določenim rizikom, ki ga ni mogoče obvladovati. V takšnem primeru je treba škodo, ki izvira iz takšnega dovoljenega ravnanja, pripisati tistemu, ki ima od njega materialne ali imaterialne koristi.
Voznik je tisti, ki je kršil cestnoprometne predpise, in sicer pravila o hitrosti. Pravila o hitrosti pa sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo defenzivne vožnje v cestnem prometu nalaga udeležencem v prometu, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev. Tudi vožnja po prednostni cesti vozniku ne daje pravice voziti hitreje, kot to dovoljujejo cestnoprometni predpisi.
Ker v konkretnem primeru pogoji za nasprotno tožbo niso bili izpolnjeni, bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da gre za samostojno tožbo, za katero je potrebno odpreti samostojen spis, in pri utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotoviti vse elemente odškodninske odgovornosti.
ZPIZVZ člen 6, 7, 9. ZUP člen 129, 129/4. ZUstS člen 51, 59. ZPIZ/92 člen 289. ZOR člen 172.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – ponovna odmera – odločba ustavnega sodišča – pravnomočnost – odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik zoper odločbo toženca, s katero je bila akontacija vojaške pokojnine prevedena v pokojnino po ZPIZVZ in odmerjena od zneska pokojninske osnove glede na čin – razred, ki ga je imel tožnik neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih, v odstotku glede na pokojninsko dobo po splošnih predpisih, v predsodnem postopku ni vložil pritožbe niti ni izčrpal vseh pravnih sredstev in izpolnil pogojev za vložitev ustavne pritožbe. Ker je bilo o njegovi pravici pravnomočno odločeno, je bila zahteva za novo odmero pokojnine utemeljeno zavržena.
izrek sodbe – izvršba – izvršitev izreka sodbe – solastnina – pogodba o medsebojnem upravljanju – izvrševanje soposesti na skupnem delu
V izreku izpodbijane sodbe se tožnikom neutemeljeno dovoljuje omogočitev dostopa do podstrešja na stroške tožencev, če tega ne storita toženca sama. Ta del sodbenega izreka predstavlja že prisilno izvršitev obveznosti tožencev, naložene jima v sodbi, kar pa je lahko le predmet izvršilnega postopka, kateri sledi, v kolikor toženca ne bosta sama izpolnila obveznosti po sodbi.
zamudna sodba – vročilnica – javna listina - vročilnica kot javna listina – odškodnina – nepremoženjska škoda – strah – uporaba materialnega prava
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Ta dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZOR člen 200, 324, 940. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4.
odškodninska odgovornost - prometna nesreča - spor z mednarodnim elementom - navezna okoliščina - haaška konvencija - določbe v nasprotju z javnim redom RS - višina odškodnine - uporaba tujega prava - uporaba domačega prava - zamuda
Dejstvo, da imajo v Republiki Hrvaški glede višine odškodnine določena merila, katere sprejme vrhovno sodišče, pa ni takšna okoliščina, ki bi lahko pomenila, da je v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije. V Republiki Sloveniji višino odškodnine oblikuje sodna praksa in sodišče v posameznih primerih primerja prakso vrhovnega sodišča, ko odloča o višini pravično odmerjene odškodnine.
O dveh vozilih oziroma solidarni odgovornosti lahko govorimo, ko ne gre za izključno krivdo vozila, v katerem je bil potnik. Res govori 4. člen Konvencije o udeležbi v nesreči enega samega vozila. Vendar če razlagamo to določbo iz stališča potnika in izključne krivde vozila, v katerem je potnik, tedaj gre za eno vozilo. Ob takšnem dejanskem stanju je zato pravilna uporaba prava po zakonodaji države registriranega vozila in prebivališča potnika.
ZZK-1 člen 234, 234/5, 234/6, 236, 236/1, 236/2, 236/3. ZZK-1A člen 32. ZZK-1B člen 2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – pogoji za začetek postopka – vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – predujem za stroške objave oklica o začetku postopka
Za posebne zemljiškoknjižne postopke za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ki so se začeli pred 1. majem 2009, se v zvezi s plačilom predujma za objavo oklica o začetku postopka uporabljajo pravila 236. člena ZZK-1, po katerih predložitev dokazila o plačanem predujmu ni procesna predpostavka za nadaljevanje postopka. Zadošča, da je predujem v postavljenem roku založen.
Glede na to, da je izpodbijana vmesna sodba v razmerju do tretjetožene stranke že pravnomočna, bo lahko prišlo do situacije, ko bo tretjetožena stranka, ki po temelju odgovarja 100 %, kot zavarovatelj odgovornosti drugotožene stranke morala tožnici plačati več kot druga toženka.
Ne obstajajo dokazi, ki bi bili sami po sebi bolj ali manj verodostojni ali "močnejši" in "manj močni dokazi". V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov: katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
ZOR člen 154, 172. ZDRS člen 40, 40/3. URS člen 26. ZPP člen 154, 155. ZUP člen 250, 257. ZBPP člen 9.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa
Predpostavke civilnega delikta so: protipravnost (škoda izvira iz nedopustnega dejanja), nastanek škode, obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in obstoj odgovornosti na strani povzročitelja škode. Tožnik je tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh prej navedenih predpostavk. Ker morajo biti za obstoj odškodninske odgovornosti navedeni elementi podani kumulativno, sodišču ni treba presojati preostalih elementov odškodninske odgovornosti, če katerikoli od njih ni podan.
vojak – denarna terjatev – dopustnost sodnega varstva – notranja pot – zahteva za uveljavljanje pravic
Terjatev za priznanje napredovanja za dva plačna razreda po svoji vsebini ni čista denarna terjatev, zato je pogoj za dopustnost sodnega varstva, da delavec v zvezi z uveljavljanjem te terjatve izkoristi t.im. notranjo pot pri delodajalcu, torej da vloži zahtevo za uveljavljanje pravic. V takšnem primeru nato rok za odpravo kršitve teče z vložitvijo zahteve in ne more imeti učinka za nazaj.
sklep o izvršbi na podlagi menice - predhodna odredba - pogoji za izdajo - nevarnost za uveljavitev terjatve - domnevana nevarnost
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dne 6.9.2008 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – menice. Sklep o izvršbi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in je bilo odločeno, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Takšne odločbe ne moremo šteti za odločbo v smislu 1. odst. 257. člena ZIZ, kakor tudi ne za odločbo v smislu 1. točke 1. odst. 258. člena ZIZ. Ni odločbe domačega sodišča ali drugega organa skladno s 1. odst. 257. člena ZIZ.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 89, 89/1, 89/1-2, 124, 148, 148/2. ZIZ člen 192.
zemljiškoknjižni postopek – postopek po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine – vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku za vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu se ne preverja pravilnost izvedbe izvršilnega postopka in v njem izdanega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
neveljavnost oporoke – dedovanje denacionaliziranega premoženja – začetek teka rokov
Po določbi 76. člena Zakona o dedovanju (ZD) lahko oseba, ki ima za to pravni interes, neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki uveljavlja po uvedbi dedovanja v enem letu od dneva, ko je zvedela za oporoko. Po določbi 77. člena Zakona o denacionalizaciji začnejo roki, ki začnejo v ZD teči od uvedbe dedovanja, v postopku dedovanja denacionaliziranega premoženja (za tako premoženje v obravnavani zadevi gre) teči od dneva pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Po podatkih spisa je bila odločba o denacionalizaciji pravnomočna 22.7.2004. Pritožniki so trditve o neveljavnosti oporoke podali v predlogu za uvedbo dedovanja 6.9.2006, torej več kot leto dni od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (in tudi več kot leto dni odkar so izvedeli za oporoko).
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče potem, ko je ugotovilo, da toženka neupravičeno ni prišla na narok, sprejelo sklep, da se narok opravi v nenavzočnosti toženke (tudi tožeča stranka izdaje zamudnega sklepa ni predlagala) in ga tudi opravilo, vključno z dokaznim postopkom. V takem procesnem položaju pa izdaja zamudne sodbe ni več možna.
V spisu so potrdila, da je priča faks poskušala poslati na zadnji dan roka za vložitev ugovora trikrat, ob različnih urah. V vseh treh primerih je bila dostava faks sporočila neuspešna. Nedosegljivost faksa sodišča, za kar gre v obravnavanem primeru, je ob opisanem ravnanju dolžnika upravičen razlog za zamudo roka, saj dolžniku ni mogoče očitati, da v danih okoliščinah ni bil zadosti skrben, zamuda je torej nezakrivljena.
V konkretnem primeru je bila škoda povrnjena iz naslova kasko zavarovanja. Kasko zavarovan pa je lahko le predmet leasinga, ne pa leasing pogodba. Zato termin "nastala škoda" lahko predstavlja le škodo, nastalo z odtujitvijo predmeta leasinga. To pa ni škoda, ki nastane leasingodajalcu zaradi predčasnega odstopa od pogodbe o finančnem leasingu.
Skrbnik zapuščine je zakoniti zastopnik vseh dedičev, ki v njihovem imenu skrbi za zapuščino, zato mora biti nepristranski in vreden zaupanja vseh dedičev. Le pod temi pogoji je začasni skrbnik zapuščine lahko tudi eden od sodedičev.