vzročna zveza - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – odrgnina hrbta – odrgnina podlahti – udarnina stegna – posttravmatska stresna motnja – valorizacija
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zavzeto je stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takega, kakršen je. Upravičen je do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 159, 159/1, 262, 262/2. ZUP člen 224.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začasna zadržanost z dela
Ker je bila tožnici z odločbo priznana le pravica do dela s krajšim delovnim časom, ne pa tudi pravica do delne invalidske pokojnine, je bila od dneva izvršljivosti te odločbe tožnica kot samozaposlena oseba dolžna organizirati svoje delo v skladu priznano pravico iz invalidskega zavarovanja v polovičnem delovnem času. Te dolžnosti zaradi začasne zadržanosti od dela ni mogla uresničiti, šele po prenehanju zadržanosti od dela je izpolnila pogoje za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
nepremoženjska škoda – strah – primarni in sekundarni strah – tek zamudnih obresti – začetek teka zamudnih obresti – zapadlost – zamuda
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo zaradi posega v njegovo telesno integriteto. S fizioterapijo in zdravniškim pregledom je tožnik nastalo škodo sam odpravljal. S plačilom navedenih storitev je prišlo do prikrajšanja v njegovem premoženju, takrat je ta njegova odškodninska terjatev tudi zapadla. Tožnik bi takoj po plačilu navedenih računov lahko zahteval povrnitev škode, tako kot to določa 299. člen OZ, vendar ni. To je storil šele z zahtevkom zavarovalnici 19.12.2005, zato je tožena stranka prišla v zamudo šele s potekom roka, ki je bil določen za izpolnitev.
Delitev na primarni in sekundarni strah ima le praktični pomen, ker je z njo mogoče lažje in točneje ugotoviti izvor, stopnjo in trajanje strahu v konkretnem primeru. Ne gre pa za dve obliki pravno priznane škode.
OZ člen 131, 131/2, 153, 154, 154/4, 186, 186/1, 188. ZOR člen 178, 178/4. URS člen 14.
odškodninska odgovornost – premikajoča se motorna vozila – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – odgovornost več imetnikov motornih vozil proti tretji osebi – ugovor izključne krivde – ugovor deljene krivde
Če več imetnikov motornih vozil odgovarja deloma ali v celoti, potem odgovarjajo solidarno. Z uporabo argumenta a contrario pridemo do zaključka, da v primeru, da ne odgovarjajo za škodo, njihove (solidarne) odgovornosti ni, zato je v postopku ugotavljanja odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim, ugovor izključne krivde dopusten.
pogodba o preužitku – aleatornost pogodbe – razmerja med zakoncema – skupno premoženje
Pogodba o preužitku je tvegana pogodba, pri kateri zaradi njene narave ni mogoče uporabljati pravila o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank v času sklenitve pogodbe. Aleatornost pogodbe o preužitku izključuje matematični obračun vrednosti nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank. V nasprotnem primeru bi bil namen sklenitve takšne pogodbe izničen. Aleatorni značaj pogodbe o preužitku zato kaže na popolnoma odplačno pogodbo.
Za presojo razmerja med zakoncema v zvezi s pridobitvijo njunega skupnega premoženja je treba upoštevati pri izročilni pogodbi, ki jo sklene le eden od zakoncev, tudi okoliščine, ki se tičejo izpolnjevanja prevzetih pogodbenih obveznosti do izročevalca oziroma preužitkarja v obdobju skupnega življenja (in pridobivanja) zakoncev po sklenitvi izročilne pogodbe.
ZOR člen 208, 210, 414-424. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212, 318, 318/1, 324, 324/4. OZ člen 186, 190, 395, 404, 405.
solidarna obveznost - plačilo dolga - pravica izpolnitelja do povračila - domneva enakih deležev
Če je tožeča stranka kot solidarni dolžnik plačala celoten dolg, ima od drugega sodolžnika pravico zahtevati povračilo dela, ki odpade nanj. Ta je lahko več kot polovica, če tožnica to ustrezno utemelji, ne more pa biti celota iz razloga, ker naj bi tožnica plačala namesto njega, torej njegov dolg in bi bil ta neupravičeno obogaten.
ZGD člen 1. ZPPSL člen 104, 104/4. OZ člen 1022, 1022/1.
stečaj samostojnega podjetnika - poroštvo
V času veljavnosti ZPPSL je fizična oseba lahko zavarovala svoje, pri opravljanju gospodarske dejavnosti nastale obveznosti (samostojni podjetnik) tako, da se je v osebni sferi zavezala plačati te obveznosti kot porok, kar ima za posledico, da po stečaju samostojnega podjetnika odgovarja za obveznosti iz naslova poroštva oz. zavarovanja, ki ga je dala za svoje poslovne obveznosti.
ZVPot člen 27. ZPP člen 214, 457. OZ člen 293. ZPlaP člen 15.
plačilni promet - varstvo potrošnika - plačilo denarne obveznosti preko banke - sprejem naloga za plačilo
27. člen ZVPot in 15. člen ZPlaP sta določbi specialnih zakonov. Obveznost potrošnika, ki se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije za plačilni promet, se zato šteje za plačano z dnem, ko je potrošnik dal nalog taki banki, ne glede na to, iz kakšnega razloga banka tega naloga ni izvedla.
ZOR člen 348, 348/1, 349, 350, 361, 361/1, 362, 371, 387, 387/1, 392, 392/2, 393, 557, 1089.
pripoznava dolga - novacija - poravnava - zastaranje
Pogodba o poravnavi dolga ne predstavlja samostojno urejenega tipa pogodbe. Njena narava je odvisna od okoliščin konkretnega primera, največkrat pa bo imela prvine novacije in poravnave.
V 86. čl. ZNP je izrecno določeno, da če se v roku, določenem v oklicu, pogrešanec ne javi, sodišče na naroku zasliši predlagatelja, skrbnika, izvede dokaze in odloči o predlogu. Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanec v oklicu določenem roku ni javil, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo v 86. čl. ZNP naštete dokaze, je kršilo prej citirano določbo ZNP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP (zaradi nezakonitega postopanja sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja).
Glede same višine odmerjene izvedenine pa pritožnica pravi le to, da je po mnenju nekaterih drugih izvedencev z jeseniškega okolja zelo visoka. Takšna navedba je pavšalna, ne pove točno oziroma konkretno s čim se pritožnica ne strinja in zato ni upoštevna.
zamudna sodba – vročilnica – javna listina - vročilnica kot javna listina – odškodnina – nepremoženjska škoda – strah – uporaba materialnega prava
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Ta dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
prekršek - denarna kazen - neupravičeno izrečena kazen - plačilo kazni - nepravnomočnost odločbe sodnika za prekrške - zastaranje - tožba - neupravičena obogatitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
V kazenskem in smiselno tudi v postopku za prekrške velja domneva nedolžnosti, vse dokler obdolženemu ni dokazana krivda, to je s pravnomočno odločbo. Do takrat kazen ne more biti dokončno in s tem neupravičeno izrečena, razen v primerih, navedenih v 245. členu ZP.
Tožniku ni uspelo dokazati, da ni vedel, da zneska ni dolžan plačati. Da bi tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, bi moral o morebitnem dvomu glede obstoja obveznosti obvestiti toženo stranko in si pridržati pravico zahtevati plačilo nazaj.
ZTLR člen 39, 39/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 5/1, 8, 12, 123, 229, 283, 286, 337, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190, 198. SPZ člen 96, 96/2.
neupravičena pridobitev - uporabnina - izselitev zakonca - pomoč prava neuki stranki
Toženec se je izrecno odpovedal pravici, da si vzame pooblaščenca. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno nadaljevati postopek in mu ni bilo dolžno pojasnjevati, kakšne posledice ima lahko zanj nadaljevanje postopka brez pooblaščenca. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določbe 12. člena ZPP, saj je toženec postavljal vprašanja priči, upoštevaje, da je šlo za zadnji narok glavno obravnavo, pa novih trditev in dokazov, niti ni mogel več uveljavljati.
Tožeči stranki v spornem primeru, ko se je zaradi toženčevega nasilja morala izseliti iz hiše, pripada uporabnina v višini povprečne neto tržne najemnine.
izrek sodbe – izvršba – izvršitev izreka sodbe – solastnina – pogodba o medsebojnem upravljanju – izvrševanje soposesti na skupnem delu
V izreku izpodbijane sodbe se tožnikom neutemeljeno dovoljuje omogočitev dostopa do podstrešja na stroške tožencev, če tega ne storita toženca sama. Ta del sodbenega izreka predstavlja že prisilno izvršitev obveznosti tožencev, naložene jima v sodbi, kar pa je lahko le predmet izvršilnega postopka, kateri sledi, v kolikor toženca ne bosta sama izpolnila obveznosti po sodbi.
neupravičena pridobitev – preživnina – vrstni red vračunavanja plačil preživnine – javni jamstveni in preživninski sklad
Če je preživninski zavezanec ob plačilu navedel obdobje preživnine, za katero nakazuje del preživnine, upravičenka ne more sama izbrati vrstnega reda vračunavanja. Ker je za isto obdobje, kot ga je označil zavezanec, že prejela preživnino od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, je zahtevek slednjega iz naslova neupravičene pridobitve utemeljen.
Zavarovalnica je dolžna kriti le tisto škodo, za katero je njen zavarovanec odgovoren. Za ugoditev zahtevku morajo biti na strani zavarovalnice hkrati podani vsi elementi civilnega delikta. Tožnika nista dokazala, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot sta ga zatrjevala. Ob takšnem zaključku pa ni izkazano, da je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke.
ZPP člen 319, 319/1. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1, 34.
motenje posesti - posest javnega dobra - posest nad javnim dobrom - izvrševanje oblasti nad stvarjo - posestno varstvo sence
Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je izključeno posestno varstvo. Prav tako je v sodnem varstvu posesti varovana oblast nad stvarjo, sence pa ni mogoče šteti kot stvar.
stvarna služnost poti – priposestvovanje – priposestvovalna doba - dejansko izvrševanje služnosti – potrebnost poti – družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi
Ker se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, se je sodišče prve stopnje utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem potrebnosti (nujnosti) predmetne poti, kajti odgovor na navedeno vprašanje pojasnjuje tako dejansko izvrševanje (konkretno za vse potrebe stanovanjske hiše) kot tudi njegov obseg.