hipoteka – realizacija hipoteke – poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zavarovanje drugih terjatev
Hipoteka, ki je v materialnem smislu že prenehala, postane neuporabna, čeprav je še vpisana v zemljiško knjigo; takšne hipoteka ni mogoče koristiti za zavarovanje drugih terjatev hipotekarnega upnika.
sprememba tožbe - tožbeni zahtevek - tožba - identiteta stranke - sprememba imena tožeče stranke - sprememba firme tožeče stranke
V konkretni zadevi je tožeča stranka spremenila sam tožbeni zahtevek in ne morebiti navedb ali pravne podlage tožbe, saj je poleg izselitve dodatno zahtevala še "izpraznitev barak stvari in oseb", zato je bila tožba spremenjena.
Okoliščina, da stranka med postopkom spremeni ime/firmo, ne sme povzročiti procesnih težav, saj se njena identiteta s tem ne spremeni. Spremembo firme tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče, po vpogledu v sodni/poslovni register, upoštevalo po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa bo moralo nepravilno označbo v uvodu izpodbijane sodbe odpraviti s popravnim sklepom.
stvarna služnost poti – priposestvovanje – priposestvovalna doba - dejansko izvrševanje služnosti – potrebnost poti – družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi
Ker se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, se je sodišče prve stopnje utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem potrebnosti (nujnosti) predmetne poti, kajti odgovor na navedeno vprašanje pojasnjuje tako dejansko izvrševanje (konkretno za vse potrebe stanovanjske hiše) kot tudi njegov obseg.
ZPP člen 319, 319/1. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1, 34.
motenje posesti - posest javnega dobra - posest nad javnim dobrom - izvrševanje oblasti nad stvarjo - posestno varstvo sence
Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je izključeno posestno varstvo. Prav tako je v sodnem varstvu posesti varovana oblast nad stvarjo, sence pa ni mogoče šteti kot stvar.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zakonita subrogacija – cesija – kasatorična klavzula – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalnica je s cesijo kot prevzemnik terjatve nasproti dolžniku, tj. toženi stranki, pridobila enake pravice, kot jih je do odstopa imel nasproti njemu odstopnik, tj. kreditodajalec.
Ker je kreditodajalec od kreditne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika odstopil, je s tem dnem v plačilo zapadel celoten znesek kredita, s čimer so predhodno zapadli in še nezastarani zneski izgubili naravo anuitet, zaradi česar je od dneva uresničitve kasatorične klavzule za upnikovo terjatev začel teči splošni zastaralni rok petih let.
vzročna zveza - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – odrgnina hrbta – odrgnina podlahti – udarnina stegna – posttravmatska stresna motnja – valorizacija
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zavzeto je stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takega, kakršen je. Upravičen je do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
ZPP člen 185, 185/1, 185. ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3. ZBPP člen 9.
tožba – sprememba tožbe – zvišanje tožbenega zahtevka – materialno procesno vodstvo – obveznosti zakoncev – skupno premoženje – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – nerazdelna odgovornost – brezplačna pravna pomoč
Sodišče je zaradi nasprotovanja toženke spremembo tožbe s sklepom dovolilo, ker je ugotovilo, da je zvišanje tožbenega zahtevka smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Tožnik je s tožbo zajel obdobje do vložitve tožbe, s spremenjeno tožbo pa obdobje po vloženi tožbi. Sodnica je v okviru materialno procesnega vodstva tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi navedb o pomembnih dejstvih.
sodni depozit - upniška zamuda - pravica do sojenja v razumnem roku - evropsko sodišče za človekove pravice
Ker je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima upravičen interes, da odkloni, je v konkretnem primeru v zamudi, ker ne želi sprejeti odškodnine in stroškov od predlagateljice, ki se je k izplačilu določenega zneska odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zavezala Evropskemu sodišču za človekove pravice.
Pritožbeno sodišče presoja odločitev prvostopnega sodišča o ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta po stanju, ko je o njem odločilo zemljiškoknjižno sodišče. Ker v zemljiškoknjižnem postopku v pritožbi ni dovoljeno navajanje novih dejstev in dokazov, so pritožbene navedbe o tem, da predlagateljica originalov pogodb ni mogla predložiti, ker so bile te vložene v drug zemljiškoknjižni spis, neupoštevne.
Oseba v Centralnem registru ni vpisana kot imetnica nematerializiraniih vrednostnih papirjev. To pomeni, da lastninski certifikat ni bil vnovčen, zato je brez vrednosti. Lastninski certifikat brez vrednosti pa ne predstavlja niti aktive niti pasivne zapuščine.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058521
ZIZ člen 71, 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 226, 226/4, 227, 227/1. OZ člen 247, 247/3, 254, 378, 378/1. ZPP člen 337, 337/1, 359.
sodni penali – zamudne obresti od sodnih penalov – višina penalov – namen sodnih penalov – sklep o določitvi penalov – nedopustna pritožbena novota – nenadomestna obveznost – postopek določitve penalov – pogodbena kazen – izterjava sodnih penalov
Namen sodnih penalov je brez izvršbe takoj doseči dolžnikovo izpolnitev. Upnik se lahko prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve, ali pa bo dolžnika prej poskušal prisiliti k izpolnitvi obveznosti še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še za izterjavo) sodnih penalov.
Glede na to, da se za pogodbeno kazen ni dopustno dogovoriti za primer zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, sodni penali pa so glede na svoj namen povsem primerljivi s pogodbeno kaznijo, ki je dogovorjena za primer zamude, in se zaradi tega z njo izključujejo, je očitno, da se medsebojno izključujeta tudi upnikova zahteva po plačilu zamudnih obresti in zahteva za plačilo sodnih penalov.
Višine sodnih penalov ni mogoče omejiti s sklicevanjem na analogno uporabo četrtega odstavka 226. člena ZIZ, saj gre v konkretnem primeru za določitev sodnih penalov zaradi dolžnikovega nespoštovanja naložene opustitve.
Postopek za naložitev plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek (sklep o plačilu sodnih penalov tudi ni sklep o izvršbi), saj upnik v tem postopku šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov (t.j. pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov), ki se nato izterjujejo kot denarna terjatev.
Res je sicer, da ni nujno, da se sodišče do prav vsakega od dokazov, ki je naveden v dokaznem sklepu, izrecno in izčrpno opredeli in ga oceni, če šteje, da dokaz za ugotovitev bistvenih dejstev ni relevanten, vendar pa mora v obrazložitvi svoje odločitve to navesti.
Ker se sodišče prve stopnje do sicer izvedenih dokazov, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ni z ničemer opredelilo, to predstavlja kršitev načela kontradiktornosti (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP).
Pri zatrjevani skupni gradnji gre za pravnoposlovno pridobitev, to je za pravni posel v smislu 33. čl. ZTLR. Tak dogovor je lahko sklenjen tudi v ustni obliki in s konkludentnimi dejanji, saj gre največkrat za dogovore v ožji družinski skupnosti.
Na podlagi dejstev, ob uporabi določila 88. člena ZDen je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta prodajna pogodba in aneks nična.
O načinu vrnitve nacionalizirane nepremičnine bo odločil upravni organ v postopku denacionalizacije in zato toženi stranki v tem postopku ne moreta ugovarjati, da tožeča stranka nima pravnega interesa na ugotovitvi ničnosti pravnega posla, ker ne obstaja dolžnost vrnitve spornega zemljišča v naravi.
Voznik je tisti, ki je kršil cestnoprometne predpise, in sicer pravila o hitrosti. Pravila o hitrosti pa sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo defenzivne vožnje v cestnem prometu nalaga udeležencem v prometu, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev. Tudi vožnja po prednostni cesti vozniku ne daje pravice voziti hitreje, kot to dovoljujejo cestnoprometni predpisi.
Ker v konkretnem primeru pogoji za nasprotno tožbo niso bili izpolnjeni, bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da gre za samostojno tožbo, za katero je potrebno odpreti samostojen spis, in pri utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotoviti vse elemente odškodninske odgovornosti.
ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 159, 159/1, 262, 262/2. ZUP člen 224.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začasna zadržanost z dela
Ker je bila tožnici z odločbo priznana le pravica do dela s krajšim delovnim časom, ne pa tudi pravica do delne invalidske pokojnine, je bila od dneva izvršljivosti te odločbe tožnica kot samozaposlena oseba dolžna organizirati svoje delo v skladu priznano pravico iz invalidskega zavarovanja v polovičnem delovnem času. Te dolžnosti zaradi začasne zadržanosti od dela ni mogla uresničiti, šele po prenehanju zadržanosti od dela je izpolnila pogoje za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost – degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru je imela oškodovanka t. i. neme degenerativne spremembe, ki niso predstavljale podlage za znižanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
nedopustnost izvršbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – izločitvena tožba
Načeloma je sicer pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je namen izdane sodbe z ugotovitvijo nedopustnosti izvršbe v posledici preprečitev le-te na sredstvih, ki niso dolžnikova. Pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima v primeru uveljavljanja denarnega zahtevka istočasno vložena tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, četudi je le-ta že bila opravljena, značaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka v smislu 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je namreč tako imenovana izločitvena tožba, katere temelj je običajno lastninska pravica, ki jo je na premičninah, prodanih v izvršilnem postopku, uveljavljala z ugovorom tožeča stranka. Zato bo predmet razpravljanja o utemeljenosti dajatvenega zahtevka nujno tudi ugotavljanje lastninske pravice tožeče stranke na premičninah pred prodajo le-teh v izvršilnem postopku.