dedovanje - zapuščinski postopek - sporna dejstva - ugotavljanje spornih dejstev - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - izjava dediča - razpolaganje s premoženjem mladoletnega dediča - odobritev centra za socialno delo
Sredstva, če obstajajo, predstavljajo del zapuščine, ne glede na to, ali so predmet zastave ali ne, zato jih je treba upoštevati v zapuščinskem postopku (pri čemer zastavna pravica z zastaviteljevo smrtjo ne preneha).
Z izjavo zakonite zastopnice mladoletne dedinje o priznanju izločitvenega zahtevka in obstoja terjatve, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da gre v tem delu za primer razpolaganja s premoženjem mladoletne hčerke, v katerega bi moral privoliti tudi pristojni center za socialno delo (111. člen ZZZDR). Za takšno razpolaganje, ki vsebinsko pomeni tudi zmanjšanje premoženja mladoletnega otroka - dediča, je namreč potrebno pridobiti odobritev centra za socialno delo.
Zavarovalnica je dolžna kriti le tisto škodo, za katero je njen zavarovanec odgovoren. Za ugoditev zahtevku morajo biti na strani zavarovalnice hkrati podani vsi elementi civilnega delikta. Tožnika nista dokazala, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot sta ga zatrjevala. Ob takšnem zaključku pa ni izkazano, da je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke.
Res je sicer, da ni nujno, da se sodišče do prav vsakega od dokazov, ki je naveden v dokaznem sklepu, izrecno in izčrpno opredeli in ga oceni, če šteje, da dokaz za ugotovitev bistvenih dejstev ni relevanten, vendar pa mora v obrazložitvi svoje odločitve to navesti.
Ker se sodišče prve stopnje do sicer izvedenih dokazov, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ni z ničemer opredelilo, to predstavlja kršitev načela kontradiktornosti (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP).
Pri zatrjevani skupni gradnji gre za pravnoposlovno pridobitev, to je za pravni posel v smislu 33. čl. ZTLR. Tak dogovor je lahko sklenjen tudi v ustni obliki in s konkludentnimi dejanji, saj gre največkrat za dogovore v ožji družinski skupnosti.
nepremoženjska škoda – strah – primarni in sekundarni strah – tek zamudnih obresti – začetek teka zamudnih obresti – zapadlost – zamuda
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo zaradi posega v njegovo telesno integriteto. S fizioterapijo in zdravniškim pregledom je tožnik nastalo škodo sam odpravljal. S plačilom navedenih storitev je prišlo do prikrajšanja v njegovem premoženju, takrat je ta njegova odškodninska terjatev tudi zapadla. Tožnik bi takoj po plačilu navedenih računov lahko zahteval povrnitev škode, tako kot to določa 299. člen OZ, vendar ni. To je storil šele z zahtevkom zavarovalnici 19.12.2005, zato je tožena stranka prišla v zamudo šele s potekom roka, ki je bil določen za izpolnitev.
Delitev na primarni in sekundarni strah ima le praktični pomen, ker je z njo mogoče lažje in točneje ugotoviti izvor, stopnjo in trajanje strahu v konkretnem primeru. Ne gre pa za dve obliki pravno priznane škode.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v last in posest - ovire za vrnitev v naravi
Ovire iz 1. in 4. točke 19. člena ZDen je potrebno razlagati restriktivno, saj predstavljajo izjemo od siceršnjega pravila ZDen o vračanju v naravi. Pri tem je potrebno natančno ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so pomembne za ugotavljanje odločilnih dejstev iz 19. člena Zden, in upoštevati stanje, kot je bilo v času uveljavitve ZDen.
nedopustnost izvršbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – izločitvena tožba
Načeloma je sicer pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je namen izdane sodbe z ugotovitvijo nedopustnosti izvršbe v posledici preprečitev le-te na sredstvih, ki niso dolžnikova. Pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima v primeru uveljavljanja denarnega zahtevka istočasno vložena tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, četudi je le-ta že bila opravljena, značaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka v smislu 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je namreč tako imenovana izločitvena tožba, katere temelj je običajno lastninska pravica, ki jo je na premičninah, prodanih v izvršilnem postopku, uveljavljala z ugovorom tožeča stranka. Zato bo predmet razpravljanja o utemeljenosti dajatvenega zahtevka nujno tudi ugotavljanje lastninske pravice tožeče stranke na premičninah pred prodajo le-teh v izvršilnem postopku.
Na podlagi dejstev, ob uporabi določila 88. člena ZDen je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta prodajna pogodba in aneks nična.
O načinu vrnitve nacionalizirane nepremičnine bo odločil upravni organ v postopku denacionalizacije in zato toženi stranki v tem postopku ne moreta ugovarjati, da tožeča stranka nima pravnega interesa na ugotovitvi ničnosti pravnega posla, ker ne obstaja dolžnost vrnitve spornega zemljišča v naravi.
ZPP člen 319, 319/1. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1, 34.
motenje posesti - posest javnega dobra - posest nad javnim dobrom - izvrševanje oblasti nad stvarjo - posestno varstvo sence
Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je izključeno posestno varstvo. Prav tako je v sodnem varstvu posesti varovana oblast nad stvarjo, sence pa ni mogoče šteti kot stvar.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost – degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru je imela oškodovanka t. i. neme degenerativne spremembe, ki niso predstavljale podlage za znižanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
odškodninska odgovornost – prometna signalizacija – divjad na cesti – lovska družina – skrb za označbe na cesti
Od tožene stranke kot upravljalca z loviščem in odgovorne za po divjadi povzročeno škodo je upravičeno pričakovati, da stanje v svojem lovišču kronološko preverja, tudi glede označb "divjad na cesti" in v primeru nepravilnosti (tudi, če je ustrezen znak odstranjen) ukrepa, zlasti da na nepravilnosti opozarja pristojne in urgira za odpravo teh nepravilnosti.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zakonita subrogacija – cesija – kasatorična klavzula – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalnica je s cesijo kot prevzemnik terjatve nasproti dolžniku, tj. toženi stranki, pridobila enake pravice, kot jih je do odstopa imel nasproti njemu odstopnik, tj. kreditodajalec.
Ker je kreditodajalec od kreditne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika odstopil, je s tem dnem v plačilo zapadel celoten znesek kredita, s čimer so predhodno zapadli in še nezastarani zneski izgubili naravo anuitet, zaradi česar je od dneva uresničitve kasatorične klavzule za upnikovo terjatev začel teči splošni zastaralni rok petih let.
Pritožbeno sodišče presoja odločitev prvostopnega sodišča o ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta po stanju, ko je o njem odločilo zemljiškoknjižno sodišče. Ker v zemljiškoknjižnem postopku v pritožbi ni dovoljeno navajanje novih dejstev in dokazov, so pritožbene navedbe o tem, da predlagateljica originalov pogodb ni mogla predložiti, ker so bile te vložene v drug zemljiškoknjižni spis, neupoštevne.
Oseba v Centralnem registru ni vpisana kot imetnica nematerializiraniih vrednostnih papirjev. To pomeni, da lastninski certifikat ni bil vnovčen, zato je brez vrednosti. Lastninski certifikat brez vrednosti pa ne predstavlja niti aktive niti pasivne zapuščine.
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus zavarovanje) je prostovoljno zavarovanje in je vezano na obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu, kar pomeni, da ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči, kot jo določa ZVCP.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - dobra vera
Zgolj dejansko izvrševanje posesti, ob dejstvu, da lastnik zemljišča temu ni nasprotoval, ni dovolj za priposestvovanje lastninske pravice ne po prej veljavnem 28. členu ZTLR ne po sedaj veljavnem 43. členu SPZ (pa tudi ne po pravnih pravilih ODZ-ja), temveč je potrebno, da je posestnik v dobri veri. Po 2. odstavku 72. člena ZTLR (smiselno enako določa sedaj 28. člen SPZ) pa je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
ODZ paragraf 417, 418, 419. ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 2, 212.
pridobitev lastninske pravice - originarni in pravnoposlovni način pridobitve lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - trditveno in dokazno breme - neobrazloženost sodbe
Če tožničino lastninsko pravico utemeljuje izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje, lahko ob ustrezni trditveni podlagi tožnica lastninsko pravico pridobi le v obsegu, v katerem je nepremičnino uporabljala. Če je tožnica upravičena do pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, pa je utemeljen tisti del tožbenega zahtevka, v katerem od tožencev zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, a le v obsegu, kot ga določa zavezovalni pravni posel.
Trditve o soglasju za gradnjo s strani tožničinega očeta ne omogočajo zaključka, da bi tožnica pridobila lastninsko pravico z gradnjo na tujem svetu, ki izključuje kakršnokoli pravnoposlovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja.
Nevarna dejavnost mora biti takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo. Preskok 1,20 m visoke ograje v okviru lova storilca kaznivega dejanja zagotovo ni ravnanje, ki bi ga bilo mogoče v celoti obvladovati.
Vsebina objektivne odgovornosti je v odgovornosti, ki izhaja iz dovoljenosti ravnanja, ki je obremenjeno z določenim rizikom, ki ga ni mogoče obvladovati. V takšnem primeru je treba škodo, ki izvira iz takšnega dovoljenega ravnanja, pripisati tistemu, ki ima od njega materialne ali imaterialne koristi.
sodni depozit - upniška zamuda - pravica do sojenja v razumnem roku - evropsko sodišče za človekove pravice
Ker je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima upravičen interes, da odkloni, je v konkretnem primeru v zamudi, ker ne želi sprejeti odškodnine in stroškov od predlagateljice, ki se je k izplačilu določenega zneska odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku zavezala Evropskemu sodišču za človekove pravice.