Nevarna dejavnost mora biti takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo. Preskok 1,20 m visoke ograje v okviru lova storilca kaznivega dejanja zagotovo ni ravnanje, ki bi ga bilo mogoče v celoti obvladovati.
Vsebina objektivne odgovornosti je v odgovornosti, ki izhaja iz dovoljenosti ravnanja, ki je obremenjeno z določenim rizikom, ki ga ni mogoče obvladovati. V takšnem primeru je treba škodo, ki izvira iz takšnega dovoljenega ravnanja, pripisati tistemu, ki ima od njega materialne ali imaterialne koristi.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči. Pritožnica se ne pritožuje v svojem interesu, ampak v interesu A. K. in P. Ž.. Z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa pritožnica ne bi imela koristi, temveč nasprotno.
V interesu tožeče stranke bi bilo, da dedni dogovor izpodbije, če bi brez sklenitve dednega dogovora podedovala večji delež zapuščine ali nekatere od stvari, ki so v zapuščini v celoti in v podobnih primerih. Tožnica je s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo do 6/20 zapuščine po obeh zapustnikih, kar je toliko, kot tožnica meni, da ji gre, in se torej njen pravni položaj, tudi če bi s tožbo uspela, ne bi spremenil.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost – degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru je imela oškodovanka t. i. neme degenerativne spremembe, ki niso predstavljale podlage za znižanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Ker preidejo pravice in obveznosti najemodajalca na novega lastnika po samem zakonu, sklepanje nove pogodbe ni potrebno. Če novi lastnik sklenitev nove pogodbe zahteva, najemnik pa to odkloni, takšno ravnanje ne more biti podlaga za zaključek, da najemnik od tedaj dalje zaseda stanovanje brez pravne podlage.
ZOR člen 200. URS člen 25. ZDD člen 1, 3, 9. ZPol člen 49, 49/1.
pravica do zasebnosti - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - pasivna legitimacija - poseg v zasebnost v primeru, ko gre za ugotavljanje kršitev pravil iz delovnega razmerja
V konkretnem primeru je tožena stranka - pravna oseba, ki je naročila in odobrila dejanja detektiva, ki je opravil tajno sledenje, opazovanje in fotografiranje, pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka terjala odškodnino zaradi posega v njeno pravico do zasebnosti.
Ugotavljanje oziroma raziskovanje morebitnih pravil iz delovnega razmerja ne opravičuje posega v temeljne človekove pravice posameznika zavarovane z Ustavo Republike Slovenije, z zakonsko nedopustnimi sredstvi in metodami oziroma na nezakonit način.
Pritožbeno sodišče presoja odločitev prvostopnega sodišča o ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta po stanju, ko je o njem odločilo zemljiškoknjižno sodišče. Ker v zemljiškoknjižnem postopku v pritožbi ni dovoljeno navajanje novih dejstev in dokazov, so pritožbene navedbe o tem, da predlagateljica originalov pogodb ni mogla predložiti, ker so bile te vložene v drug zemljiškoknjižni spis, neupoštevne.
kazenska obsodilna sodba - škoda - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - obnova kazenskega postopka
Dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, pravdno sodišče ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča. Ugotovitev kazenskega sodišča, da do nesreče ni prišlo tako, kot je opisovala tožena stranka, predstavlja izpolnitev enega od zakonskih znakov, na podlagi katerih je kazensko sodišče ugotovilo obstoj poskusa kaznivega dejanja goljufije. Navedenih pravno odločilnih dejstev sodišče prve stopnje niti ne sme ugotoviti drugače, zato ni potrebe, da jih v pravdnem postopku posebej ugotavlja in v zvezi z njimi izvaja dokaze. Ničesar ne spremeni dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vložila zahtevo za obnovo kazenskega postopka, sodišče pa je obnovo dovolilo.
Oseba v Centralnem registru ni vpisana kot imetnica nematerializiraniih vrednostnih papirjev. To pomeni, da lastninski certifikat ni bil vnovčen, zato je brez vrednosti. Lastninski certifikat brez vrednosti pa ne predstavlja niti aktive niti pasivne zapuščine.
stvarna služnost poti – priposestvovanje – priposestvovalna doba - dejansko izvrševanje služnosti – potrebnost poti – družbena lastnina - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi
Ker se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, se je sodišče prve stopnje utemeljeno ukvarjalo z vprašanjem potrebnosti (nujnosti) predmetne poti, kajti odgovor na navedeno vprašanje pojasnjuje tako dejansko izvrševanje (konkretno za vse potrebe stanovanjske hiše) kot tudi njegov obseg.
V 86. čl. ZNP je izrecno določeno, da če se v roku, določenem v oklicu, pogrešanec ne javi, sodišče na naroku zasliši predlagatelja, skrbnika, izvede dokaze in odloči o predlogu. Ker je sodišče prve stopnje potem, ko se pogrešanec v oklicu določenem roku ni javil, odločilo z izpodbijanim sklepom, ne da bi poprej opravilo narok in na njem izvedlo v 86. čl. ZNP naštete dokaze, je kršilo prej citirano določbo ZNP in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP (zaradi nezakonitega postopanja sodišča stranki ni bila dana možnost obravnavanja).
zamudna sodba – izostanek z naroka – upravičen razlog za izostanek z naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zamuda je izostanek z naroka, ki pa ga sodišče lahko preloži iz upravičenih razlogov (1. odstavek 115. člena ZPP). Pri odločanju o preložitvi naroka ni odločilno, ali gre za preložitev za krajši ali daljši čas (nekaj minut ali več), pač pa je odločilna upravičenost razlogov za izostanek z naroka.
zamudna sodba – vročilnica – javna listina - vročilnica kot javna listina – odškodnina – nepremoženjska škoda – strah – uporaba materialnega prava
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Ta dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
Voznik je tisti, ki je kršil cestnoprometne predpise, in sicer pravila o hitrosti. Pravila o hitrosti pa sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo defenzivne vožnje v cestnem prometu nalaga udeležencem v prometu, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev. Tudi vožnja po prednostni cesti vozniku ne daje pravice voziti hitreje, kot to dovoljujejo cestnoprometni predpisi.
Ker v konkretnem primeru pogoji za nasprotno tožbo niso bili izpolnjeni, bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da gre za samostojno tožbo, za katero je potrebno odpreti samostojen spis, in pri utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotoviti vse elemente odškodninske odgovornosti.
nepremoženjska škoda – strah – primarni in sekundarni strah – tek zamudnih obresti – začetek teka zamudnih obresti – zapadlost – zamuda
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo zaradi posega v njegovo telesno integriteto. S fizioterapijo in zdravniškim pregledom je tožnik nastalo škodo sam odpravljal. S plačilom navedenih storitev je prišlo do prikrajšanja v njegovem premoženju, takrat je ta njegova odškodninska terjatev tudi zapadla. Tožnik bi takoj po plačilu navedenih računov lahko zahteval povrnitev škode, tako kot to določa 299. člen OZ, vendar ni. To je storil šele z zahtevkom zavarovalnici 19.12.2005, zato je tožena stranka prišla v zamudo šele s potekom roka, ki je bil določen za izpolnitev.
Delitev na primarni in sekundarni strah ima le praktični pomen, ker je z njo mogoče lažje in točneje ugotoviti izvor, stopnjo in trajanje strahu v konkretnem primeru. Ne gre pa za dve obliki pravno priznane škode.
ZOR člen 208, 210, 414-424. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212, 318, 318/1, 324, 324/4. OZ člen 186, 190, 395, 404, 405.
solidarna obveznost - plačilo dolga - pravica izpolnitelja do povračila - domneva enakih deležev
Če je tožeča stranka kot solidarni dolžnik plačala celoten dolg, ima od drugega sodolžnika pravico zahtevati povračilo dela, ki odpade nanj. Ta je lahko več kot polovica, če tožnica to ustrezno utemelji, ne more pa biti celota iz razloga, ker naj bi tožnica plačala namesto njega, torej njegov dolg in bi bil ta neupravičeno obogaten.
nedopustnost izvršbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – izločitvena tožba
Načeloma je sicer pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je namen izdane sodbe z ugotovitvijo nedopustnosti izvršbe v posledici preprečitev le-te na sredstvih, ki niso dolžnikova. Pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima v primeru uveljavljanja denarnega zahtevka istočasno vložena tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, četudi je le-ta že bila opravljena, značaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka v smislu 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je namreč tako imenovana izločitvena tožba, katere temelj je običajno lastninska pravica, ki jo je na premičninah, prodanih v izvršilnem postopku, uveljavljala z ugovorom tožeča stranka. Zato bo predmet razpravljanja o utemeljenosti dajatvenega zahtevka nujno tudi ugotavljanje lastninske pravice tožeče stranke na premičninah pred prodajo le-teh v izvršilnem postopku.