ZPPLPS člen 3, 5, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5. SPZ člen 107, 108, 109. ZZK-1 člen 141, 141/5, 188. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 14, 14/5.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine - vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Podlaga za vpis etažne lastnine (in ne tudi lastninske pravice na posameznem delu stavbe) po ZPPLPS je odločba GURS, s katero geodetska uprava odmeri stavbišče hiše v etažni lastnini na podlagi 3. člena ZPPLP.
izobraževanje – pogodba o študiju – dokončanje študija - šolnina
Ker rok, do katerega bi moral tožnik dokončati študij, ni bil bistvena sestavina pogodbe o izrednem študiju, je tudi po izteku tega roka obdržal pravico izpolniti svojo obveznost ter po končanem študiju ostati v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje. Iz navedenega razloga mu je tožena stranka vrniti stroške šolnine.
Toženka je pogodbo o opravljanju specializacije kršila in specializacijo predčasno opustila, zaradi česar namen tožeče stranke, zaradi katerega je plačala stroške specializacije, ni bil dosežen, zato je zahteva delodajalca utemeljena.
nedopustnost izvršbe - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – izločitvena tožba
Načeloma je sicer pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je namen izdane sodbe z ugotovitvijo nedopustnosti izvršbe v posledici preprečitev le-te na sredstvih, ki niso dolžnikova. Pri tem pa pritožbeno sodišče poudarja, da ima v primeru uveljavljanja denarnega zahtevka istočasno vložena tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, četudi je le-ta že bila opravljena, značaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka v smislu 3. odstavka 181. člena ZPP. Tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe je namreč tako imenovana izločitvena tožba, katere temelj je običajno lastninska pravica, ki jo je na premičninah, prodanih v izvršilnem postopku, uveljavljala z ugovorom tožeča stranka. Zato bo predmet razpravljanja o utemeljenosti dajatvenega zahtevka nujno tudi ugotavljanje lastninske pravice tožeče stranke na premičninah pred prodajo le-teh v izvršilnem postopku.
odškodninska odgovornost – prometna signalizacija – divjad na cesti – lovska družina – skrb za označbe na cesti
Od tožene stranke kot upravljalca z loviščem in odgovorne za po divjadi povzročeno škodo je upravičeno pričakovati, da stanje v svojem lovišču kronološko preverja, tudi glede označb "divjad na cesti" in v primeru nepravilnosti (tudi, če je ustrezen znak odstranjen) ukrepa, zlasti da na nepravilnosti opozarja pristojne in urgira za odpravo teh nepravilnosti.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost – degenerativne spremembe - neme degenerativne spremembe – nepremoženjska škoda – višina odškodnine – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
V konkretnem primeru je imela oškodovanka t. i. neme degenerativne spremembe, ki niso predstavljale podlage za znižanje odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
ZPIZVZ člen 6, 7, 9. ZUP člen 129, 129/4. ZUstS člen 51, 59. ZPIZ/92 člen 289. ZOR člen 172.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – ponovna odmera – odločba ustavnega sodišča – pravnomočnost – odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik zoper odločbo toženca, s katero je bila akontacija vojaške pokojnine prevedena v pokojnino po ZPIZVZ in odmerjena od zneska pokojninske osnove glede na čin – razred, ki ga je imel tožnik neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih, v odstotku glede na pokojninsko dobo po splošnih predpisih, v predsodnem postopku ni vložil pritožbe niti ni izčrpal vseh pravnih sredstev in izpolnil pogojev za vložitev ustavne pritožbe. Ker je bilo o njegovi pravici pravnomočno odločeno, je bila zahteva za novo odmero pokojnine utemeljeno zavržena.
ZOR člen 208, 210, 414-424. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212, 318, 318/1, 324, 324/4. OZ člen 186, 190, 395, 404, 405.
solidarna obveznost - plačilo dolga - pravica izpolnitelja do povračila - domneva enakih deležev
Če je tožeča stranka kot solidarni dolžnik plačala celoten dolg, ima od drugega sodolžnika pravico zahtevati povračilo dela, ki odpade nanj. Ta je lahko več kot polovica, če tožnica to ustrezno utemelji, ne more pa biti celota iz razloga, ker naj bi tožnica plačala namesto njega, torej njegov dolg in bi bil ta neupravičeno obogaten.
V pravdi ne more ugotavljati in ugotoviti drugačno dejansko stanje od tistega, za katerega je bil toženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Ker se dejstva v tej zvezi ne ugotavljajo, se tudi dokazi za potrjevanje teh dejstev ne izvajajo.
Zavarovalnica je dolžna kriti le tisto škodo, za katero je njen zavarovanec odgovoren. Za ugoditev zahtevku morajo biti na strani zavarovalnice hkrati podani vsi elementi civilnega delikta. Tožnika nista dokazala, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot sta ga zatrjevala. Ob takšnem zaključku pa ni izkazano, da je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v last in posest - ovire za vrnitev v naravi
Ovire iz 1. in 4. točke 19. člena ZDen je potrebno razlagati restriktivno, saj predstavljajo izjemo od siceršnjega pravila ZDen o vračanju v naravi. Pri tem je potrebno natančno ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so pomembne za ugotavljanje odločilnih dejstev iz 19. člena Zden, in upoštevati stanje, kot je bilo v času uveljavitve ZDen.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči. Pritožnica se ne pritožuje v svojem interesu, ampak v interesu A. K. in P. Ž.. Z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa pritožnica ne bi imela koristi, temveč nasprotno.
kazenska obsodilna sodba - škoda - identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - obnova kazenskega postopka
Dejstev, če obenem tvorijo podlago za odločitev o obstoju civilnopravne obveznosti, pravdno sodišče ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča. Ugotovitev kazenskega sodišča, da do nesreče ni prišlo tako, kot je opisovala tožena stranka, predstavlja izpolnitev enega od zakonskih znakov, na podlagi katerih je kazensko sodišče ugotovilo obstoj poskusa kaznivega dejanja goljufije. Navedenih pravno odločilnih dejstev sodišče prve stopnje niti ne sme ugotoviti drugače, zato ni potrebe, da jih v pravdnem postopku posebej ugotavlja in v zvezi z njimi izvaja dokaze. Ničesar ne spremeni dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vložila zahtevo za obnovo kazenskega postopka, sodišče pa je obnovo dovolilo.
ZZZDR člen 52. OZ člen 95, 95/1, 99, 99/1, 99/2. ZZK-1 člen 6, 6/1.
darilna pogodba - razveljavitev darilne pogodbe - prenehanje pravice - subjektivni rok za izpodbijanje - skupno premoženje zakoncev - načelo publicitete
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZZK-1 (pozitivni publicitetni učniki) se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer velja neizpodbitna domneva, da vsakdo ve za vpisane pravice in pravna dejstva od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Navedeno mora sodišče upoštevati tudi pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za izpodbijanje po prvem odstavku 99. člena OZ.
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus zavarovanje) je prostovoljno zavarovanje in je vezano na obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu, kar pomeni, da ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči, kot jo določa ZVCP.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - dobra vera
Zgolj dejansko izvrševanje posesti, ob dejstvu, da lastnik zemljišča temu ni nasprotoval, ni dovolj za priposestvovanje lastninske pravice ne po prej veljavnem 28. členu ZTLR ne po sedaj veljavnem 43. členu SPZ (pa tudi ne po pravnih pravilih ODZ-ja), temveč je potrebno, da je posestnik v dobri veri. Po 2. odstavku 72. člena ZTLR (smiselno enako določa sedaj 28. člen SPZ) pa je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Nevarna dejavnost mora biti takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo. Preskok 1,20 m visoke ograje v okviru lova storilca kaznivega dejanja zagotovo ni ravnanje, ki bi ga bilo mogoče v celoti obvladovati.
Vsebina objektivne odgovornosti je v odgovornosti, ki izhaja iz dovoljenosti ravnanja, ki je obremenjeno z določenim rizikom, ki ga ni mogoče obvladovati. V takšnem primeru je treba škodo, ki izvira iz takšnega dovoljenega ravnanja, pripisati tistemu, ki ima od njega materialne ali imaterialne koristi.