popravni sklep - popravni sklep o dedovanju - predmet popravnega sklepa
Dohodninska obveznost za leto 2005 ni bila predmet zapuščinskega postopka, saj je bila v tem obravnavana le dohodnina za leto 2006. V takšnem primeru s popravnim sklepom ni mogoče spremeniti letnico dohodninske obveznosti, saj ne gre za očitno računsko pomoto, pač pa se na ta način spremeni identiteta ugotovljene obveznosti.
Toženka je pogodbo o opravljanju specializacije kršila in specializacijo predčasno opustila, zaradi česar namen tožeče stranke, zaradi katerega je plačala stroške specializacije, ni bil dosežen, zato je zahteva delodajalca utemeljena.
odškodninska odgovornost – prometna signalizacija – divjad na cesti – lovska družina – skrb za označbe na cesti
Od tožene stranke kot upravljalca z loviščem in odgovorne za po divjadi povzročeno škodo je upravičeno pričakovati, da stanje v svojem lovišču kronološko preverja, tudi glede označb "divjad na cesti" in v primeru nepravilnosti (tudi, če je ustrezen znak odstranjen) ukrepa, zlasti da na nepravilnosti opozarja pristojne in urgira za odpravo teh nepravilnosti.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zakonita subrogacija – cesija – kasatorična klavzula – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalnica je s cesijo kot prevzemnik terjatve nasproti dolžniku, tj. toženi stranki, pridobila enake pravice, kot jih je do odstopa imel nasproti njemu odstopnik, tj. kreditodajalec.
Ker je kreditodajalec od kreditne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika odstopil, je s tem dnem v plačilo zapadel celoten znesek kredita, s čimer so predhodno zapadli in še nezastarani zneski izgubili naravo anuitet, zaradi česar je od dneva uresničitve kasatorične klavzule za upnikovo terjatev začel teči splošni zastaralni rok petih let.
zamudna sodba – vročilnica – javna listina - vročilnica kot javna listina – odškodnina – nepremoženjska škoda – strah – uporaba materialnega prava
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Ta dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
zamudna sodba – izostanek z naroka – upravičen razlog za izostanek z naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zamuda je izostanek z naroka, ki pa ga sodišče lahko preloži iz upravičenih razlogov (1. odstavek 115. člena ZPP). Pri odločanju o preložitvi naroka ni odločilno, ali gre za preložitev za krajši ali daljši čas (nekaj minut ali več), pač pa je odločilna upravičenost razlogov za izostanek z naroka.
zmotna uporaba materialnega prava - uporaba zakona, ki je veljal v času škodnega dogodka - tuje motorno vozilo - pasivna legitimacija - zavarovalno združenje - odgovornost zavarovalnega biroja - solidarna odgovornost
Za presojo odgovornosti zavarovalnega biroja ali zavarovalnice za škodo, povzročeno po zavarovanem tujem vozilu, je treba uporabiti zakon, ki je veljal v času škodnega dogodka.
Nevarna dejavnost mora biti takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo. Preskok 1,20 m visoke ograje v okviru lova storilca kaznivega dejanja zagotovo ni ravnanje, ki bi ga bilo mogoče v celoti obvladovati.
Vsebina objektivne odgovornosti je v odgovornosti, ki izhaja iz dovoljenosti ravnanja, ki je obremenjeno z določenim rizikom, ki ga ni mogoče obvladovati. V takšnem primeru je treba škodo, ki izvira iz takšnega dovoljenega ravnanja, pripisati tistemu, ki ima od njega materialne ali imaterialne koristi.
ZOR člen 200. URS člen 25. ZDD člen 1, 3, 9. ZPol člen 49, 49/1.
pravica do zasebnosti - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - pasivna legitimacija - poseg v zasebnost v primeru, ko gre za ugotavljanje kršitev pravil iz delovnega razmerja
V konkretnem primeru je tožena stranka - pravna oseba, ki je naročila in odobrila dejanja detektiva, ki je opravil tajno sledenje, opazovanje in fotografiranje, pasivno legitimirana za tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka terjala odškodnino zaradi posega v njeno pravico do zasebnosti.
Ugotavljanje oziroma raziskovanje morebitnih pravil iz delovnega razmerja ne opravičuje posega v temeljne človekove pravice posameznika zavarovane z Ustavo Republike Slovenije, z zakonsko nedopustnimi sredstvi in metodami oziroma na nezakonit način.
Ker preidejo pravice in obveznosti najemodajalca na novega lastnika po samem zakonu, sklepanje nove pogodbe ni potrebno. Če novi lastnik sklenitev nove pogodbe zahteva, najemnik pa to odkloni, takšno ravnanje ne more biti podlaga za zaključek, da najemnik od tedaj dalje zaseda stanovanje brez pravne podlage.
V interesu tožeče stranke bi bilo, da dedni dogovor izpodbije, če bi brez sklenitve dednega dogovora podedovala večji delež zapuščine ali nekatere od stvari, ki so v zapuščini v celoti in v podobnih primerih. Tožnica je s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo do 6/20 zapuščine po obeh zapustnikih, kar je toliko, kot tožnica meni, da ji gre, in se torej njen pravni položaj, tudi če bi s tožbo uspela, ne bi spremenil.
V pravdi ne more ugotavljati in ugotoviti drugačno dejansko stanje od tistega, za katerega je bil toženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Ker se dejstva v tej zvezi ne ugotavljajo, se tudi dokazi za potrjevanje teh dejstev ne izvajajo.
Glede same višine odmerjene izvedenine pa pritožnica pravi le to, da je po mnenju nekaterih drugih izvedencev z jeseniškega okolja zelo visoka. Takšna navedba je pavšalna, ne pove točno oziroma konkretno s čim se pritožnica ne strinja in zato ni upoštevna.
odstop dednega deleža – izjava o odstopu – nepreklicnost – razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža
Dedič, ki je v zapuščinskem postopku podal izjavo, da svoj dedni delež odstopa določenemu dediču, te izjave ne more preklicati, lahko pa zahteva razveljavitev, če je dal izjavo zaradi sile, grožnje, zvijače ali če je bila dana v zmoti, a ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju, ampak s tožbo.
vzročna zveza - nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – odrgnina hrbta – odrgnina podlahti – udarnina stegna – posttravmatska stresna motnja – valorizacija
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zavzeto je stališče, da je treba oškodovanca sprejeti takega, kakršen je. Upravičen je do odškodnine za celoten obseg škode, čeprav je škoda ali njen del posledica njegove posebne preobčutljivosti ali drugega posebnega stanja.
Voznik je tisti, ki je kršil cestnoprometne predpise, in sicer pravila o hitrosti. Pravila o hitrosti pa sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo defenzivne vožnje v cestnem prometu nalaga udeležencem v prometu, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev. Tudi vožnja po prednostni cesti vozniku ne daje pravice voziti hitreje, kot to dovoljujejo cestnoprometni predpisi.
Ker v konkretnem primeru pogoji za nasprotno tožbo niso bili izpolnjeni, bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da gre za samostojno tožbo, za katero je potrebno odpreti samostojen spis, in pri utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotoviti vse elemente odškodninske odgovornosti.
ZPP člen 319, 319/1. SPZ člen 24, 24/1, 33, 33/1, 34.
motenje posesti - posest javnega dobra - posest nad javnim dobrom - izvrševanje oblasti nad stvarjo - posestno varstvo sence
Posest javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je izključeno posestno varstvo. Prav tako je v sodnem varstvu posesti varovana oblast nad stvarjo, sence pa ni mogoče šteti kot stvar.