objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - neposlovna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - odškodninska odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - pridržana sodba - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o.
Vzročna zveza med domnevnim protipravnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo je podana v trenutku, ko je tožena stranka na račun A.A. d.o.o. 30.4.1998 nakazala 100 milijonov SIT. Le povzročitev te škode se lahko očita toženi stranki in s tem tudi, da je nastala tedaj, ko je tožena stranka opravila sporno nakazilo družbi A.A.. Ravnanje družbe A.A. pri vračanju spornega posojila namreč ni več v vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke pri nakazilu posojila.
Z elementi za določitev višine odškodninskega zahtevka bi morala biti tožeča stranka seznanjena najkasneje ob zapadlosti kredita, saj je to pravno odločilno dejstvo za določitev višine zatrjevane škode. Višino tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine je tožeča stranka opredelila kot znesek nevrnjenega kredita.
Obveznost poslovodje (voditi posle družbe) v razmerju med družbo in članom njenega poslovodstva ima značilnost pogodbene (poslovne) obveznosti. Zato ima tudi odškodninska odgovornost člana poslovodstva za škodo, ki jo družbi povzroči s kršitvijo te obveznosti (nepravilnim vodenjem njenih poslov), značilnost poslovne odškodninske odgovornosti.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev postopka – (ne) dokazanost odločilnega dejstva – obstoj ustnega dogovora
Absolutno bistveno kršitev postopka po 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP-D zagreši sodišče, (tudi) če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov in med samimi temi listinami. Ob dejstvu, da pa so zaključki sodišča o tem ključnem dejstvu posledica skrbne in vestne presoje tudi drugih izvedenih dokazov, ta okoliščina, četudi bi bila resnična, ne more imeti posledic, ki jih zatrjuje pritožnik.
načelo dispozitivnosti - narava jezika - prekoračitev tožbenega zahtevka - odsvojitev stvari med pravdo
Bistvo načela dispozitivnosti ni v tem, da se tožbeni predlog in izrek sodbe jezikovno prekrivata. Bistvo tega načela je, da je jasno opredeljen predmet sodnega varstva ter da se tožena stranka glede tega v postopku lahko izjavi.
Če pride do odsvojitve stvari med pravdo, pa pridobitelj že tako ali tako nastopa na strani tožeče stranke, ni razloga za uporabo pravila iz prvega odstavka 190. člena ZPP ter se pravda mora končati med pridobiteljem in nasprotno stranko; proti odsvojitelju pa je treba zahtevek zavrniti.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči. Pritožnica se ne pritožuje v svojem interesu, ampak v interesu A. K. in P. Ž.. Z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa pritožnica ne bi imela koristi, temveč nasprotno.
zmotna uporaba materialnega prava - uporaba zakona, ki je veljal v času škodnega dogodka - tuje motorno vozilo - pasivna legitimacija - zavarovalno združenje - odgovornost zavarovalnega biroja - solidarna odgovornost
Za presojo odgovornosti zavarovalnega biroja ali zavarovalnice za škodo, povzročeno po zavarovanem tujem vozilu, je treba uporabiti zakon, ki je veljal v času škodnega dogodka.
odstop dednega deleža – izjava o odstopu – nepreklicnost – razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža
Dedič, ki je v zapuščinskem postopku podal izjavo, da svoj dedni delež odstopa določenemu dediču, te izjave ne more preklicati, lahko pa zahteva razveljavitev, če je dal izjavo zaradi sile, grožnje, zvijače ali če je bila dana v zmoti, a ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju, ampak s tožbo.
zamudna sodba – vročilnica – javna listina - vročilnica kot javna listina – odškodnina – nepremoženjska škoda – strah – uporaba materialnega prava
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Ta dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
V pravdi ne more ugotavljati in ugotoviti drugačno dejansko stanje od tistega, za katerega je bil toženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Ker se dejstva v tej zvezi ne ugotavljajo, se tudi dokazi za potrjevanje teh dejstev ne izvajajo.
hipoteka – realizacija hipoteke – poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zavarovanje drugih terjatev
Hipoteka, ki je v materialnem smislu že prenehala, postane neuporabna, čeprav je še vpisana v zemljiško knjigo; takšne hipoteka ni mogoče koristiti za zavarovanje drugih terjatev hipotekarnega upnika.
Res je sicer, da ni nujno, da se sodišče do prav vsakega od dokazov, ki je naveden v dokaznem sklepu, izrecno in izčrpno opredeli in ga oceni, če šteje, da dokaz za ugotovitev bistvenih dejstev ni relevanten, vendar pa mora v obrazložitvi svoje odločitve to navesti.
Ker se sodišče prve stopnje do sicer izvedenih dokazov, ki jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ni z ničemer opredelilo, to predstavlja kršitev načela kontradiktornosti (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP).
Pri zatrjevani skupni gradnji gre za pravnoposlovno pridobitev, to je za pravni posel v smislu 33. čl. ZTLR. Tak dogovor je lahko sklenjen tudi v ustni obliki in s konkludentnimi dejanji, saj gre največkrat za dogovore v ožji družinski skupnosti.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 318. člena ZPP, ko je svojo odločitev gradilo na sodišču znanih podatkih, ki v tožbi niso bili navajani, niti niso splošno znani.
ZOR člen 348, 348/1, 349, 350, 361, 361/1, 362, 371, 387, 387/1, 392, 392/2, 393, 557, 1089.
pripoznava dolga - novacija - poravnava - zastaranje
Pogodba o poravnavi dolga ne predstavlja samostojno urejenega tipa pogodbe. Njena narava je odvisna od okoliščin konkretnega primera, največkrat pa bo imela prvine novacije in poravnave.
pogodba o preužitku – aleatornost pogodbe – razmerja med zakoncema – skupno premoženje
Pogodba o preužitku je tvegana pogodba, pri kateri zaradi njene narave ni mogoče uporabljati pravila o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank v času sklenitve pogodbe. Aleatornost pogodbe o preužitku izključuje matematični obračun vrednosti nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank. V nasprotnem primeru bi bil namen sklenitve takšne pogodbe izničen. Aleatorni značaj pogodbe o preužitku zato kaže na popolnoma odplačno pogodbo.
Za presojo razmerja med zakoncema v zvezi s pridobitvijo njunega skupnega premoženja je treba upoštevati pri izročilni pogodbi, ki jo sklene le eden od zakoncev, tudi okoliščine, ki se tičejo izpolnjevanja prevzetih pogodbenih obveznosti do izročevalca oziroma preužitkarja v obdobju skupnega življenja (in pridobivanja) zakoncev po sklenitvi izročilne pogodbe.
OZ člen 131, 131/2, 153, 154, 154/4, 186, 186/1, 188. ZOR člen 178, 178/4. URS člen 14.
odškodninska odgovornost – premikajoča se motorna vozila – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – odgovornost več imetnikov motornih vozil proti tretji osebi – ugovor izključne krivde – ugovor deljene krivde
Če več imetnikov motornih vozil odgovarja deloma ali v celoti, potem odgovarjajo solidarno. Z uporabo argumenta a contrario pridemo do zaključka, da v primeru, da ne odgovarjajo za škodo, njihove (solidarne) odgovornosti ni, zato je v postopku ugotavljanja odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim, ugovor izključne krivde dopusten.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zakonita subrogacija – cesija – kasatorična klavzula – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalnica je s cesijo kot prevzemnik terjatve nasproti dolžniku, tj. toženi stranki, pridobila enake pravice, kot jih je do odstopa imel nasproti njemu odstopnik, tj. kreditodajalec.
Ker je kreditodajalec od kreditne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika odstopil, je s tem dnem v plačilo zapadel celoten znesek kredita, s čimer so predhodno zapadli in še nezastarani zneski izgubili naravo anuitet, zaradi česar je od dneva uresničitve kasatorične klavzule za upnikovo terjatev začel teči splošni zastaralni rok petih let.
ZZZDR člen 52. OZ člen 95, 95/1, 99, 99/1, 99/2. ZZK-1 člen 6, 6/1.
darilna pogodba - razveljavitev darilne pogodbe - prenehanje pravice - subjektivni rok za izpodbijanje - skupno premoženje zakoncev - načelo publicitete
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZZK-1 (pozitivni publicitetni učniki) se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigo, pri čemer velja neizpodbitna domneva, da vsakdo ve za vpisane pravice in pravna dejstva od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Navedeno mora sodišče upoštevati tudi pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega prekluzivnega roka za izpodbijanje po prvem odstavku 99. člena OZ.