Taksna obveznost nastala dne 8.6.2005, ko je dolžnik vložil predmetno vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor. Takrat je začel teči zastaralni rok, njegov tek pa je prekinil opomin za plačilo sodne takse z dne 15.12.2005, ki ga je dolžnik prejel 4.1.2006. Zastaralni rok je začel teči znova po poteku leta, v katerem je bil opomin dolžniku vročen, in sicer s 1.1.2007. Ker od tega datuma do poteka 2-letnega zastaralnega roka, do 31.12.2008, ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje pristojnega organa, namenjenega za plačilo oz. izterjavo takse, saj je sklep z dne 29.12.2008, je pravica terjati plačilo s katerim je sodišče odmerilo sodno takso, dolžnik prejel šele dne 10.1.2009, je pravica terjati plačilo takse za vlogo z dne 8.6.2005 zastarala.
objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - neposlovna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - odškodninska odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - pridržana sodba - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o.
Vzročna zveza med domnevnim protipravnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo je podana v trenutku, ko je tožena stranka na račun A.A. d.o.o. 30.4.1998 nakazala 100 milijonov SIT. Le povzročitev te škode se lahko očita toženi stranki in s tem tudi, da je nastala tedaj, ko je tožena stranka opravila sporno nakazilo družbi A.A.. Ravnanje družbe A.A. pri vračanju spornega posojila namreč ni več v vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke pri nakazilu posojila.
Z elementi za določitev višine odškodninskega zahtevka bi morala biti tožeča stranka seznanjena najkasneje ob zapadlosti kredita, saj je to pravno odločilno dejstvo za določitev višine zatrjevane škode. Višino tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine je tožeča stranka opredelila kot znesek nevrnjenega kredita.
Obveznost poslovodje (voditi posle družbe) v razmerju med družbo in članom njenega poslovodstva ima značilnost pogodbene (poslovne) obveznosti. Zato ima tudi odškodninska odgovornost člana poslovodstva za škodo, ki jo družbi povzroči s kršitvijo te obveznosti (nepravilnim vodenjem njenih poslov), značilnost poslovne odškodninske odgovornosti.
odškodnina – poškodba pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejstvo, da se je tožnik pri opravljanju dela, vzpel na lestvi največ do tretje prečke (kar je pogosto tudi v vsakdanjem življenju), kaže na to, da ni šlo za nevarno dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost za škodo, ki jo je utrpel.
Glede na to, da je tožnik sam postavil lestev in sicer pod prevelikim kotom in na neprimerno podlago (delno na leseno podlago in delno na pesek oziroma zemljo), zaradi česar je v trenutku, ko se je začel vzpenjati, lestev zdrsnila navzdol in je padel ter utrpel škodo, ni podana niti krivdna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca) ali drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec odgovornost zavarovano).
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči. Pritožnica se ne pritožuje v svojem interesu, ampak v interesu A. K. in P. Ž.. Z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa pritožnica ne bi imela koristi, temveč nasprotno.
ZOR člen 208, 210, 414-424. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212, 318, 318/1, 324, 324/4. OZ člen 186, 190, 395, 404, 405.
solidarna obveznost - plačilo dolga - pravica izpolnitelja do povračila - domneva enakih deležev
Če je tožeča stranka kot solidarni dolžnik plačala celoten dolg, ima od drugega sodolžnika pravico zahtevati povračilo dela, ki odpade nanj. Ta je lahko več kot polovica, če tožnica to ustrezno utemelji, ne more pa biti celota iz razloga, ker naj bi tožnica plačala namesto njega, torej njegov dolg in bi bil ta neupravičeno obogaten.
Nevarna dejavnost mora biti takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo. Preskok 1,20 m visoke ograje v okviru lova storilca kaznivega dejanja zagotovo ni ravnanje, ki bi ga bilo mogoče v celoti obvladovati.
Vsebina objektivne odgovornosti je v odgovornosti, ki izhaja iz dovoljenosti ravnanja, ki je obremenjeno z določenim rizikom, ki ga ni mogoče obvladovati. V takšnem primeru je treba škodo, ki izvira iz takšnega dovoljenega ravnanja, pripisati tistemu, ki ima od njega materialne ali imaterialne koristi.
ZTLR člen 39, 39/2. URS člen 22. ZPP člen 5, 5/1, 8, 12, 123, 229, 283, 286, 337, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190, 198. SPZ člen 96, 96/2.
neupravičena pridobitev - uporabnina - izselitev zakonca - pomoč prava neuki stranki
Toženec se je izrecno odpovedal pravici, da si vzame pooblaščenca. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno nadaljevati postopek in mu ni bilo dolžno pojasnjevati, kakšne posledice ima lahko zanj nadaljevanje postopka brez pooblaščenca. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določbe 12. člena ZPP, saj je toženec postavljal vprašanja priči, upoštevaje, da je šlo za zadnji narok glavno obravnavo, pa novih trditev in dokazov, niti ni mogel več uveljavljati.
Tožeči stranki v spornem primeru, ko se je zaradi toženčevega nasilja morala izseliti iz hiše, pripada uporabnina v višini povprečne neto tržne najemnine.
V interesu tožeče stranke bi bilo, da dedni dogovor izpodbije, če bi brez sklenitve dednega dogovora podedovala večji delež zapuščine ali nekatere od stvari, ki so v zapuščini v celoti in v podobnih primerih. Tožnica je s sklepom o dedovanju razglašena za dedinjo do 6/20 zapuščine po obeh zapustnikih, kar je toliko, kot tožnica meni, da ji gre, in se torej njen pravni položaj, tudi če bi s tožbo uspela, ne bi spremenil.
ZPIZ-1 člen 93, 93/1, 159, 159/1, 262, 262/2. ZUP člen 224.
samozaposleni – invalid III. kategorije – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina – začetek izplačevanja – začasna zadržanost z dela
Ker je bila tožnici z odločbo priznana le pravica do dela s krajšim delovnim časom, ne pa tudi pravica do delne invalidske pokojnine, je bila od dneva izvršljivosti te odločbe tožnica kot samozaposlena oseba dolžna organizirati svoje delo v skladu priznano pravico iz invalidskega zavarovanja v polovičnem delovnem času. Te dolžnosti zaradi začasne zadržanosti od dela ni mogla uresničiti, šele po prenehanju zadržanosti od dela je izpolnila pogoje za izplačevanje delne invalidske pokojnine.
ODZ paragraf 417, 418, 419. ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 2, 212.
pridobitev lastninske pravice - originarni in pravnoposlovni način pridobitve lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - trditveno in dokazno breme - neobrazloženost sodbe
Če tožničino lastninsko pravico utemeljuje izpolnjevanje pogojev za priposestvovanje, lahko ob ustrezni trditveni podlagi tožnica lastninsko pravico pridobi le v obsegu, v katerem je nepremičnino uporabljala. Če je tožnica upravičena do pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, pa je utemeljen tisti del tožbenega zahtevka, v katerem od tožencev zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, a le v obsegu, kot ga določa zavezovalni pravni posel.
Trditve o soglasju za gradnjo s strani tožničinega očeta ne omogočajo zaključka, da bi tožnica pridobila lastninsko pravico z gradnjo na tujem svetu, ki izključuje kakršnokoli pravnoposlovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja.
hipoteka – realizacija hipoteke – poplačilo s hipoteko zavarovane terjatve - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - zavarovanje drugih terjatev
Hipoteka, ki je v materialnem smislu že prenehala, postane neuporabna, čeprav je še vpisana v zemljiško knjigo; takšne hipoteka ni mogoče koristiti za zavarovanje drugih terjatev hipotekarnega upnika.
odškodninska odgovornost – prometna signalizacija – divjad na cesti – lovska družina – skrb za označbe na cesti
Od tožene stranke kot upravljalca z loviščem in odgovorne za po divjadi povzročeno škodo je upravičeno pričakovati, da stanje v svojem lovišču kronološko preverja, tudi glede označb "divjad na cesti" in v primeru nepravilnosti (tudi, če je ustrezen znak odstranjen) ukrepa, zlasti da na nepravilnosti opozarja pristojne in urgira za odpravo teh nepravilnosti.
sprememba tožbe - tožbeni zahtevek - tožba - identiteta stranke - sprememba imena tožeče stranke - sprememba firme tožeče stranke
V konkretni zadevi je tožeča stranka spremenila sam tožbeni zahtevek in ne morebiti navedb ali pravne podlage tožbe, saj je poleg izselitve dodatno zahtevala še "izpraznitev barak stvari in oseb", zato je bila tožba spremenjena.
Okoliščina, da stranka med postopkom spremeni ime/firmo, ne sme povzročiti procesnih težav, saj se njena identiteta s tem ne spremeni. Spremembo firme tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče, po vpogledu v sodni/poslovni register, upoštevalo po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa bo moralo nepravilno označbo v uvodu izpodbijane sodbe odpraviti s popravnim sklepom.
prekršek - denarna kazen - neupravičeno izrečena kazen - plačilo kazni - nepravnomočnost odločbe sodnika za prekrške - zastaranje - tožba - neupravičena obogatitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
V kazenskem in smiselno tudi v postopku za prekrške velja domneva nedolžnosti, vse dokler obdolženemu ni dokazana krivda, to je s pravnomočno odločbo. Do takrat kazen ne more biti dokončno in s tem neupravičeno izrečena, razen v primerih, navedenih v 245. členu ZP.
Tožniku ni uspelo dokazati, da ni vedel, da zneska ni dolžan plačati. Da bi tožnik s tožbenim zahtevkom uspel, bi moral o morebitnem dvomu glede obstoja obveznosti obvestiti toženo stranko in si pridržati pravico zahtevati plačilo nazaj.
ZPIZVZ člen 6, 7, 9. ZUP člen 129, 129/4. ZUstS člen 51, 59. ZPIZ/92 člen 289. ZOR člen 172.
predčasna pokojnina – bivši vojaški zavarovanci – ponovna odmera – odločba ustavnega sodišča – pravnomočnost – odškodninska odgovornost zavoda
Tožnik zoper odločbo toženca, s katero je bila akontacija vojaške pokojnine prevedena v pokojnino po ZPIZVZ in odmerjena od zneska pokojninske osnove glede na čin – razred, ki ga je imel tožnik neposredno pred uveljavitvijo pravice do pokojnine oziroma na dan izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih, v odstotku glede na pokojninsko dobo po splošnih predpisih, v predsodnem postopku ni vložil pritožbe niti ni izčrpal vseh pravnih sredstev in izpolnil pogojev za vložitev ustavne pritožbe. Ker je bilo o njegovi pravici pravnomočno odločeno, je bila zahteva za novo odmero pokojnine utemeljeno zavržena.
dedovanje - zapuščinski postopek - sporna dejstva - ugotavljanje spornih dejstev - napotitev na pravdo - obseg zapuščine - izjava dediča - razpolaganje s premoženjem mladoletnega dediča - odobritev centra za socialno delo
Sredstva, če obstajajo, predstavljajo del zapuščine, ne glede na to, ali so predmet zastave ali ne, zato jih je treba upoštevati v zapuščinskem postopku (pri čemer zastavna pravica z zastaviteljevo smrtjo ne preneha).
Z izjavo zakonite zastopnice mladoletne dedinje o priznanju izločitvenega zahtevka in obstoja terjatve, mora sodišče prve stopnje upoštevati, da gre v tem delu za primer razpolaganja s premoženjem mladoletne hčerke, v katerega bi moral privoliti tudi pristojni center za socialno delo (111. člen ZZZDR). Za takšno razpolaganje, ki vsebinsko pomeni tudi zmanjšanje premoženja mladoletnega otroka - dediča, je namreč potrebno pridobiti odobritev centra za socialno delo.
izrek sodbe – izvršba – izvršitev izreka sodbe – solastnina – pogodba o medsebojnem upravljanju – izvrševanje soposesti na skupnem delu
V izreku izpodbijane sodbe se tožnikom neutemeljeno dovoljuje omogočitev dostopa do podstrešja na stroške tožencev, če tega ne storita toženca sama. Ta del sodbenega izreka predstavlja že prisilno izvršitev obveznosti tožencev, naložene jima v sodbi, kar pa je lahko le predmet izvršilnega postopka, kateri sledi, v kolikor toženca ne bosta sama izpolnila obveznosti po sodbi.
V pravdi ne more ugotavljati in ugotoviti drugačno dejansko stanje od tistega, za katerega je bil toženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja. Ker se dejstva v tej zvezi ne ugotavljajo, se tudi dokazi za potrjevanje teh dejstev ne izvajajo.