ZPP člen 155. ZDPra člen 16. Odvetniška tarifa tarifna številka 18, 18/1, 38, 39, 39/3.
pravdni stroški – stroški zahtevkov pred pravdo – obrazloženost zahtevkov pred pravdo – odvetniška tarifa
Zahtevki in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah ter odgovori na take vloge, so ovrednoteni po tar. št. 18/1, torej enako kot sestavljanje tožbe oziroma odgovora na tožbo. Nedvomno morajo zato taki zahtevki pred pravdo tudi izpolnjevati enako stroga merila v smislu obrazloženosti vloge in določenosti zahtevka, sicer jih po tej tarifni številki ni mogoče vrednotiti.
stvarna pristojnost sodišča - spor iz najemnega razmerja - izpraznitveni nalog - spor med gospodarsko družbo in samostojnim podjetnikom
Najem poslovnega prostora ne sodi med stvarne pravice na nepremičnini, zato se v sporih iz najemnih razmerij med dvema subjektoma, kot to velja v obravnavanem primeru, uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
model – seznanjeni uporabnik - funkcionalne oblikovne značilnosti – razlikovalni učinek
Prvostopno sodišče je kot seznanjenega uporabnika pravilno štelo tistega potencialnega kupca, na katerega meri imetnik pravice iz modela, to je v danem primeru upravljalca cest, investitorja. To je oseba, h kateri je model usmerjen, in ki je seznanjena s tem, kaj je na trgu in kaj je bilo na trgu v nedavni preteklosti ter seznanjena s trendi izdelka. To je nekdo z bolj specifičnimi znanji o relevantnem trgu, kot na primer trgovec na drobno ali kaka druga oseba, ki trguje z relevantnim produktom.
izvedenci - nagrada izvedenca - izvedenina - povračilo stroškov
Pravico do povračila stroškov in pravico do nagrade za opravljeno delo ima izvedenec po določbi 249. člena ZPP. Pri tem je pomembno le, da izvedenec opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, ni pa pomembno pri odločanju o odmeri nagrade, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim mnenjem oziroma cenitvijo in celo ne, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi sledi.
dokaz - odpoved obravnavanju dokaza - obravnavanje glavne stvari - umik tožbe
1. Stranki sta soglašali, da sodišče to dokazilo vpogleda izven naroka, kar ne more pomeniti nič drugega kot to, da se je tožeča stranka odpovedala obravnavanju tega dokaza (2. odst. 291. čl. ZPP).
2. 4. odst. 284. čl. ZPP določa, da kadar je v zakonu določeno, da lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog ali opravi kakšno drugo pravdno dejanje, dokler se tožena stranka na glavni obravnavi ne spusti v obravnavanje glavne stvari, lahko poda tožeča stranka tak ugovor oziroma predlog oziroma opravi kakšno drugo pravdno dejanje, dokler ne konča podajanja tožbe, tožena stranka pa, dokler ne konča svojega odgovora na tožbo. To pomeni, da je za dopustnost umika tožbe potrebno soglasje tožene stranke od trenutka, ko na glavni obravnavi tožeča stranka konča podajanje tožbe.
ZZVZZ-H člen 62, 62/2-7, 62.d, 62.d/2. ZPP-D člen 130.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev višine provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov
Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ – H) je bila izključena avtonomija volje strank glede določanja višine provizije nad 0,75%.
Vsebino prvega odstavka 64. čl. ZPre-1 je po oceni pritožbenega sodišča pravilno interpretirati tako, da je prevzemnik poleg ciljne družbe procesno legitimiran samo, če tožeča stranka poleg tožbe za razveljavitev sklepa skupščine uveljavlja tudi ugotovitveni ali prepovedni zahtevek oziroma morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkov. Kaznivo in protipravno stanje nastopi le tedaj, ko oseba ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo po zakonu morala dati (čl. 12, 22/4, 75 in 76 ZPre-1).
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - obrazloženost ugovora
Kadar dolžnik v ugovoru navaja, da ni pasivno legitimiran v postopku, saj je pravi dolžnik že celotno izterjevano terjatev poravnal, je takšen ugovor šteti kot obrazložen. Potrebno pa je tudi šteti, da dolžnik v laičnem ugovoru kot dokaz predlaga tudi lastno zaslišanje.
ZD člen 165, 212. ZPP člen 286. ZZZDR člen 51, 51/2.
izločitev premoženja iz zapuščine – skupno premoženje zakoncev – subsidiarna uporaba ZPP v zapuščinskem postopku
Uporabo določbe 286. čl. ZPP v zapuščinskem postopku je treba razlagati iz namena tega postopka, ki se uvede po uradni dolžnosti. Zapuščinsko sodišče mora ves čas paziti, da se pravice strank pravilno ugotovijo.
invalid III. kategorije – poslabšanje zdravstvenega stanja – pravica do premestitve – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Pri tožniku je prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do nastanka nove invalidnosti po uveljavitvi ZPIZ-1, skladno z ZPIZ-1 je pridobil pravico do premestitve na drugo delovno mesto, zato ne more biti več uživalec pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu po ZPIZ/92.
Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovalna pogodba nehala veljati po samem zakonu v letu dni od zapadlosti (prve) neplačane premije. Toženka za ta čas tožnici še dolguje plačilo po pogodbi.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-13, 54. ZUJIK člen 46, 46/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – čas trajanja mandata
Tožnica je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomočnika direktorja za strokovno tehnično področje za določen čas na podlagi 2. odst. 46. člena ZUJIK – za toliko časa, kolikor traja mandat direktorja. Trajanje njene pogodbe o zaposlitvi je bilo tako odvisno od dejanskega trajanja mandata direktorja in je po tem prenehalo na podlagi samega zakona.
Če se toženec sklicuje na dovoljeno samopomoč mora zatrjevati in dokazati vse štiri elemente, ki jih zakon določa in ki morajo biti hkrati podani, da lahko sodišče zaključi, da dejanje ni protipravno, ker je bilo storjeno v mejah dovoljene samopomoči.
življenjsko zavarovanje - smrt zavarovanca - namerna neresnična prijava podatkov - odklonitev izplačila zavarovalnine - kogentnost zakonske določbe
Določbe OZ o zavarovalni pogodbi so v načelu kogentnega značaja, dispozitivne so samo tiste, ki so kot takšne določene. Tudi določbe 934. člena OZ o razširitvi uporabe določb o posledicah neresnične prijave ali zamolčanja okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti, na tistega, v čigar korist je bilo zavarovanje sklenjeno (upravičenec), je kogentne narave in je pogodbeni stranki z zavarovalno pogodbo ali splošnimi pogoji ne moreta omejiti ali izključiti.
pritožba – pravni interes – del plače za poslovno uspešnost – individualna pogodba o zaposlitvi
Tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in za ugotovitev obstoja delovnega razmerja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo. V tem delu je tožena stranka v postopku uspela, tako da se njena pritožba zavrže.
Stranki sta sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi, v kateri sta med drugim zapisali, da tožniku pripada nagrada najmanj v višini 10 % doseženega dobička družbe po koncu poslovnega leta. Na podlagi citirane določbe, ki je jasna in nedvoumna ter ne predvideva soglasja tožene stranke za izplačilo, je tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo nagrade v dogovorjeni višini utemeljen.
motenje posesti stvarne služnosti - pravica do stvarne služnosti - obseg in vsebina stvarne služnosti
V pravdi zaradi varstva posesti stvarne služnosti se ne ugotavlja pravica do stvarne služnosti, ampak sta odločilna obseg in vsebina te služnosti, kot se dejansko izvršujeta.
Predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik tožene stranke, ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, je potrebno zavreči.
URS člen 125. ZS člen 3. ZDR člen 137, 137/3. ZZVZZ člen 29. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda - stečaj delodajalca
V izjemnih situacijah, ko ni mogoče izplačevati nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo od 31. dneva dalje preko delodajalca, kateremu zavod refundira plačila (na primer zaradi stečaja delodajalca), ni ovir, da ne bi nadomestila zavarovancu izplačal neposredno zavod.