ZUP člen 139, 139/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 38, 38/1, 38/1-1.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
V zvezi s presojo napotitve tožene stranke na zdravljenje v tujino tožnice na določeno ustanovo v tujino je tožena stranka pred napotitvijo tožnice pridobila strokovno mnenje in tako ravnala v skladu z določili POZZ in ZZVZZ glede izvrševanja pravice do zdravljenja v tujini. Pridobila je mnenje izvajalcev na terciarni ravni, ki razpolagajo z ustreznim znanjem. Toženec tožnice v predsodnem postopku res ni zaslišal, niti je ni posebej pregledal, saj za to ni bilo nobenega razloga, ker je šlo za realizacijo priznane pravice do zdravljenja v tujini in v zvezi s tem za medicinsko strokovna vprašanja glede napotitve tožnice v tujino in zgolj zaradi tega, ker tožnica ni bila zaslišana izpodbijani odločbi nista nezakoniti.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedensko mnenje - izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tudi po vpogledu v dokumentacijo v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za obsežno dokumentacijo, in da je sodišče prve stopnje izvedenki utemeljeno priznalo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 64, 64/1, 65, 65/1, 65/1-1, 66, 66/1, 66/1-3, 72, 72/1, 72/4, 72/6, 89, 89/1, 89/1-1, 113, 113/6.. ZZVZZ člen 23.
medicinsko tehnični pripomočki - invalidski voziček - nadstandardne potrebe
Sodišče prve stopnje je, upoštevajoč tožnikovo zdravstveno stanje ugotovilo, da je za tožnika edino funkcionalno ustrezen voziček, skupaj z vtoževanimi nadstandardnimi dodatki oziroma deli, zato je pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku iz tega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009118
OZ člen 349, 427, 427/1, 427/3. ZFPPIPP člen 123, 123/3, 123/3-2, 249, 298, 298/5, 300, 300/4. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 212, 285. URS člen 22.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - vsebina pogodbe - veljavnost pogodbe - zastaranje terjatve - pripoznava dolga - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - podpis računovodje - pretrganje zastaranja terjatve - prevzem dolga - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - domneva, da je upnik dal privolitev - sprejem izpolnitve - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - rubež in prenos terjatve v izterjavo - prenos terjatve namesto plačila - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - manjkajoče trditve - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - ex lege pobot
Podpisan IOP obrazec s strani računovodkinje ne predstavlja izjave volje.
S podpisom IOP obrazca s strani računovodkinje, ni prišlo do pretrganja zastaranja terjatve.
Glede na to, da upnik tožeče stranke H. d. o. o. ločitvene pravice v stečajnem postopku ni prijavil, je ta na podlagi določila petega odstavka 298. člena ZFPPIPP prenehala. Iz tega sledi, da je zmotno pritožbeno stališče, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v tej pravdi.
Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bila tožena stranka kot upnik tožeče stranke napotena na pravdo, vendar tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, ni vložila. Zato je njena terjatev na podlagi določila četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP prenehala. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je prišlo na podlagi 261. člena ZFPPIPP do ex lege pobota ob začetku stečajnega postopka.
Pri odločanju o ugovoru sodišče prve stopnje ne sme upoštevati tistih novih dejstev, ki jih v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upnik navede šele po izdanem sklepu o začasni odredbi.
Konkretizacija posameznih pravotvornih dejstev je stvar pravdnih strank. Izven okvirov tega določila pa mora sodišče prve stopnje skladno z določilom 285.člena ZPP postopati le takrat kadar manjkajo posamezne navedbe o odločilnih pravnih dejstvih, ne pa takrat, kadar manjka cel sklop navedb, ki pa bi, če bi jih ena stranka zatrjevala, morda utegnil pripeljati do drugačne odločitve. S takim postopanjem pa bi sodišče poseglo v ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic strank pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS.
Obravnavani predlog za izdajo začasne odredbe ni primeren. Z njim tožnica z namenom zaščite svojih pravic, prekomerno posega v pravice drugih t.j. tožene stranke, da do pravnomočne odločitve v tem sporu ne izbere in ne imenuje kandidatov, ki so se na razpis njen za prosto delovno mesto tajnik članice prijavili, prav tako pa ji prepoveduje tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto s katerimkoli kandidatom, razen s tožnico. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, Statut tožene stranke v 53. členu določa, da je tajnik članice imenovan za mandatno dobo 4 let in da je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Tako je tožnica na to delovno mesto lahko ponovno izbrana in imenovana, vendar je tožena stranka ni dolžna imenovati. S predlagano začasno odredbo zato ni mogoče doseči namena zavarovanja terjatve, tudi če bi ta verjetno obstajala.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena.
pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obveznost izvršiti delo - pravica do izvedbe predlaganih dokazov
Kršitev pravice do izjavljanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kamor neizčrpanje dokaznih predlogov spada, lahko stranka uveljavlja samo, če je bila ta pravica kršena njej, ne pa njenemu nasprotniku.
nedopustnost izvršbe - preživnina za polnoletnega otroka - center za izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
Prenehanje izvršilnega naslova po polnoletnosti otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju ob doseženi polnoletnosti ni avtomatična. Če so sporna dejstva glede preživninske obveznosti starša do otroka, gre za opozicijski ugovorni razlog, v katerem je tožba za nedopustnost izvršbe dopustna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020487
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/5, 53, 53/3, 87. ZKP člen 359, 359/2.
postopek za združitev kazni - neprava obnova postopka - izrek enotne kazni - denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - ustavitev postopka
V sodbi, izdani v postopku neprave obnove, ni bilo navedeno kdaj oziroma v kakšnem roku mora obsojenec plačati denarno kazen ter kakšne bodo posledice, če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za spremembo neplačanega dela denarne kazni v zapor.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00008707
KZ-1 člen 224.. ZKP člen 352, 352/1, 393.
zasebna tožba - zahteva upravičenega tožilca - svaštvo - zavrženje obtožnega akta
Svaštvo je podano v času trajanja zakonske zveze oziroma smiselno enako tudi v času trajanja drugih z zakonsko zvezo izenačenih skupnosti (zunajzakonska skupnost, partnerska zveza in nesklenjena partnerska zveza). Stopnje (kolena) svaštva se določajo analogno krvnemu sorodstvu. Očim in pastorek sta torej v razmerju svaštva v prvem kolenu. Ugotovljeno bližnje razmerje med obdolžencem in oškodovancem se v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 izkaže za ključno z vidika ugotavljanja upravičenega tožilca. V skladu z določbo 224. člena KZ-1 se namreč tovrstna kazniva dejanja v primeru, če so storjena tudi zoper sorodnika po svaštvu do drugega kolena, preganjajo na zasebno tožbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada - izvedenina
V sporni zadevi je izvedenka že podala pisni izvid in mnenje, ki ga je sodišče prve stopnje štelo kot zelo zahtevno izvedensko mnenje. Tudi pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga, da bi šlo v primeru podaje dopolnilnega izvedenskega mnenja, namesto za zelo zahtevno dopolnilno mnenje, le za zahtevno mnenje, kot to uveljavlja tožena stranka. Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo, da je po njegovi oceni izdelava dopolnilnega izvedenskega mnenja terjala nadpovprečno angažiranost izvedenke, saj gre za kompleksno, zapleteno in obsežno zadevo. Pritožbeno sodišče s tako oceno soglaša.
razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - novo sojenje pred drugim sodnikom - kaznivo dejanje poneverbe
Navedbe pritožbe dejansko kažejo na nepopolno, če ne že tudi zmotno ugotovljeno dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje bi moralo natančno in določno ugotoviti, kdaj in na podlagi katerega pravnega akta je bil obdolženi zaposlen v družbi P.d. d.o.o., za katero časovno obdobje, kakšne zadolžitve je imel in kakšen je bil dogovor glede njegovega plačila, zlasti kakšno plačilo bi moral prejeti, kdaj in na kakšen način ter v kakšni višini ter glede na to, da zatrjuje, da ni dobil nič plačanega, oceniti, ali si je dejansko protipravno prilastil denar, kot se mu to očita z obtožbo, in to v svojstvu, ki je navedeno v obtožbi.
Pogodba o zaposlitvi med drugim določa, da v kolikor pripadnik predčasno, pred iztekom 10 let prekine ali enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi, ali ne opravi uspešno osnovnega vojaškega strokovnega usposabljanja, ali če se mu v tem času odpove delovno razmerje zaradi krivdnih razlogov na njegovi strani, je dolžan posebno denarno nagrado v celoti vrniti v treh mesecih po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Tožencu je prenehalo delovno razmerje zaradi neupravičene odsotnosti po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV, zato je dolžan povrniti tožeči stranki prejeto nagrado ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev.
poznavanje prava po uradni dolžnosti - pravilo iura novit curia - članstvo v zbornici - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine - izterjava članarine zbornice - izstop iz članstva - prenehanje članstva - trditveno in dokazno breme - objava sprememb pravil
Sodišče pozna pravna pravila po uradni dolžnosti (iura novit curia), vendar se to nanaša samo na splošna in abstraktna pravna pravila, vsebovana v splošnih pravnih aktih, kar za obravnavani statut te zbornice ne velja. V primeru statuta namreč sodišče vsebino razmerja ugotavlja na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank in na podlagi dokazov, ki jih stranki predlagata.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse elemente, ki so potrebni za sklepanje, da se pritožnico zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike. Ti pogoji so konkretizirani, izkazani pa tudi s pritožničinim zaslišanjem in izvedeniškim mnenjem izvedenke psihiatrinje.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - dokazno breme - dokazovanje
Dokazni postopek je pokazal, da je bila brunarica zgrajena na podlagi skupne odločitve na kmetiji živečih, torej na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki pa izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009655
ZIZ člen 170, 170/2. OZ člen 39, 39/4, 40, 86, 92. ZPP člen 7. ZZZDR člen 51.
izigravanje upnikov - sporazum med zakoncama - sporazum v obliki notarskega zapisa - skupno in posebno premoženje zakoncev - ničnost sporazuma - nedopusten nagib - nedopustna kavza - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - zaznamba sklepa o izvršbi - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - prisilna hipoteka - učinkovanje hipoteke - hipotekarni (realni) dolžnik - ugovori hipotekarnega dolžnika - ugovori dolžnika proti prevzemniku terjatve - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - predlog za odlog izvršbe - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze
Sporazum je bil zaradi nedopustnega nagiba strank ničen, saj okoliščine, v katerih sta zakonca sklenila sporazum, kažejo, da je bil nagib za njegovo sklenitev v preprečitvi in otežitvi poplačila tožnice kot upnice v izvršilnem postopku.
Pomembno je zgolj, da je bilo posojilo dano tožencu kot posojilojemalcu, zato ga je slednji tudi dolžan povrniti. Dejstvo, da je s izposojenim denarjem v resnici razpolagal toženčev sin, tako ne vpliva na obstoj toženčeve obveznosti iz posojilnega razmerja.
Tožnici gredo zakonske zamudne obresti, kot posledica zamude s plačilom, zato ni treba, da se o tem stranke dogovorijo.