ZDZdr člen 74/1, 75, 77/2.. URS člen 19/1, 35, 51/3.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - namestitev v varovani oddelek
Nasprotni udeleženecogroža svoje življenje in hudo ogroža svoje zdravje, je nekritičen do svojega stanja, še zlasti do svoje odvisnosti, kljub jasnim nasprotnim dokazom o preteklem slabem funkcioniranju izven ustanove, nekritično meni, da bo tokrat vse drugače, da bo uspel funkcionirati, da bo opustil kriminal in droge, da bo zdravila jemal le toliko in takšna kot so mu predpisana, ta prepričanja pa niso realna, kot se je pokazalo tudi ob neuspešni nadzorovani obravnavi, kjer je že po nekaj tednih spet zapadel v stare vedenjske vzorce, vključno z opijanjem in zlorabo zdravi. Prepuščen samemu sebi bi zagotovo zopet nadaljeval s takšnim vedenjem, s čimer pa bi se dejansko vsaj posredno, pa tudi neposredno, ogrožal svoje življenje bi ogrožal zato, ker prejema dokaj visoke odmerke zdravil in je kombinacija z alkoholom lahko življenjsko nevarna, ima pa tudi nezdravljeno telesno bolezen (hepatitis C), da obstaja pa tudi realna možnost ponovne samomorilnosti, saj v domačem okolju nima podpore pri funkcioniranju, sam pa ni zmožen ustreznega funkcioniranja brez pomoči. Na podlagi vseh teh dejanskih ugotovitev in zaključkov je materialno pravno pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju. Edina možnost za nasprotnega udeleženca je bivanje v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, saj neuspešnost v preteklosti poskušene nadzorovane obravnave zanesljivo kaže na to, da vzrokov in ogrožanja zdravja in hudega ogrožanja nasprotnega udeleženca ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi).
skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - denarna sredstva iz naslova poklicnega pokojninskega zavarovanja
1. Denarna sredstva iz naslova tožnikovega poklicnega pokojninskega zavarovanj, ki se nahajajo na njegovem računu pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne spadajo v skupno premoženje. Zbirajo se na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in v skladu s Pokojninskem načrtu poklicnega zavarovanja. Gre za sredstva, zbrana na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga financirajo delodajalci, sredstva pa se zbirajo na zavarovančevem osebnem računu, na podlagi katerega bo ta pridobil pravico do poklicne pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009293
ZOdvT člen 17, 17/3. ZPP člen 343, 343/1, 343/2.
pogodba o odvetniških storitvah - pactum de quota litis - pisna pogodba - plačilo storitev - nagrada odvetnika - prepoved kumuliranja odstotnega plačila s plačilom po Odvetniški tarifi
Nikakor ne drži (že v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbi večkrat ponovljena) tožničina trditev, da to, da je s toženko sklenila Pogodbo in z njo uredila vse oblike plačil za odvetniške storitve (tako plačilo za svetovanje kot plačilo za zastopanje pred sodišči in plačilo nagrade "za uspeh"), že samo po sebi dokazuje, da pri tem nista bila kršena niti tretji odstavek 18. člena OT2003 niti tretji odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu.
To, da je pritožnica kot podlago za izstavitev računa za opravljene storitve, ki jih je "vrednotila" po OT, navedla Pogodbo, še ne pomeni, da je tako zaračunano mogoče kumulirati s plačilom 10% nagrade za uspešno delo po tem, ko je bila sklenjena sodna poravnava. Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da ZOdv v tretjem odstavku 17. člena prepoveduje kumuliranje plačila nagrade glede na uspeh (Pactum de quota litis) s katerokoli drugo metodo zaračunavanja. Po oceni višjega sodišča je le tako mogoče razumeti navedeno zakonsko določilo, ki pravi, da se odvetnik v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15 odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.
obnova kazenskega postopka - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Ne drži torej, da je sodišče prve stopnje izvedlo dokaze po uradni dolžnosti in da za to ni bilo pristojno. Skladno z drugim odstavkom 413. člena ZKP je raziskalo le tista dejstva in priskrbelo dokaze, na katere sta se sklicevali obe stranki, tako zagovorniki v zahtevi za obnovo postopka, kot državna tožilka v odgovoru nanjo (drugi odstavek 413. člena ZKP), in zato s svojim postopanjem ni kršilo določb kazenskega postopka.
predkupna pravica - prodaja poslovnega deleža - rok za uveljavitev pravice - zadostno zavarovanje - bianco menica - primerno sredstvo za zavarovanje
Predkupni upravičenec mora skupaj z izjavo, da sprejema ponudbo predkupnega upravičenca, izpolniti svojo obveznost iz prodajne pogodbe. Samo izjava volje ne zadošča, ampak mora predkupni upravičenec hkrati plačati tudi kupnino. Izjema izhaja iz pravne sfere lastnika stvari, ki mora v predkupni ponudbi določiti rok za plačilo kupnine. Predkupni upravičenec takšnega roka nima pravice brezpogojno izkoristiti. To lahko stori samo, če ob izjavi, da sprejema ponudbo, lastniku stvari namesto plačila kupnine zagotovi zadostno zavarovanje, da bo kupnina plačana. Zadostnost zavarovanje je treba presojati glede na okoliščine primera. Pri prodaji nepremičnine je tako primerno zavarovanje ustanovitev hipoteke, pri premičnih stvareh pa pridejo v poštev zastavne pravice, poroštva in bančne garancije
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - podatki o imetniku pravice - predlog za vpis v zemljiško knjigo - prevzem podatkov iz centralnega registra prebivalstva - potrdilo o plačilu prometnega davka - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
ZZK-1 ne zahteva, da bi se moralo zemljiškoknjižno sodišče pred odločanjem o predlogu ukvarjati z ugotavljanjem dejanskega prebivališča predlagatelja.
Pri sestavi elektronskega zemljiškoknjižnega predloga se o fizični osebi kot imetniku pravic vnese smo podatek o EMŠO fizične osebe, drugi podatki iz 24. člena ZZK-1 pa se povzamejo iz CRP in jih v zaslonskem obrazcu ni dovoljeno spreminjati.
Tedaj, ko se zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede predlagane vknjižbe oz. nalaga priznanje podpisa na zasebni listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, listini ni potrebno priložiti potrdila o plačilu prometnega davka, ki ga predvideva 37. člen ZZK-1.
Nevarnost zdrsa terena je nastopila kot posledica izvrševanja služnosti in nevzdržavanja poti, zaradi česar je potrebno izvesti ustrezno sanacijo brežine oz. stabilizacijo pobočja. Očitno je šlo za kontinuiran proces vse od vzpostavitve služnosti dalje, in "spremenjene okoliščine", na podlagi katerih je tožnik utemeljeval zahtevek za prenehanje služnosti, niso posledica ničesar drugega kot dolgoletnega izvrševanja služnosti po flišnatem zemljišču in posledica zlivanja meteornih vod na pot.
kaznivo dejanje izsiljevanja - pridobitev protipravne premoženjske koristi
Kaznivo dejanje izsiljevanja po prvem dostavku 213. člena KZ-1 stori, kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja. Sodišče druge stopnje v nasprotju s pritožnikom ugotavlja, da osporavani opis obtožencu očitanega dejanja vsebuje neoporečno konkretizacijo abstraktnega zakonskega opisa predmetnega kaznivega dejanja izsiljevanja. Opisano je, da je obtoženi ravnal z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi, saj je potem, ko mu je oškodovanec 20. 9. 2012, z izročitvijo 2.600,00 EUR gotovine, povrnil celoten dolg po posojilni pogodbi, od oškodovanca brez vsakršne podlage zahteval še nadaljnja plačila in podpis posojilne pogodbe z datumom 1. 1. 2013, češ da mu dolga še ni poplačal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00009284
ZPP člen 81, 81, 81/5, 208. ZD člen 132, 142, 164, 203.
smrt dolžnika - ustavitev izvršilnega postopka - uvedba zapuščinskega postopka - prehod premoženja na dediče
V konkretnem primeru, ko obstaja premoženje zapustnika, je procesna legitimacija na pasivni strani podana, saj so dediči vstopili v procesni položaj dolžnika. Ker obstaja nepremičninsko premoženje zapustnika, obstajajo tudi dediči. Tako kot je nanje ipso facto v trenutku smrti zapustnika prešla dediščina, je nanje prešel tudi zapustnikov dolg in pasivna legitimacija - procesna legitimacija (142. člen ZD).
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - pomotni vpisi - postopek popravljanja pomotnega vpisa - etažna lastnina - sprememba osnovnega položaja - sprememba posameznega dela v skupni del stavbe
Ko se z zemljiškoknjižnim predlogom želi doseči vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posameznega dela v splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, je pri vseh drugih posameznih delih potrebno vpisati spremenjene (večje) deleže, tako da bo vsota vseh deležev znova enaka 1/1. Aplikacija pa samodejno izbriše delež pri posameznem delu, ki postane splošni skupni del.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - likvidnostno stanje pravne osebe - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse
Plačilo sodne takse za postopek o pritožbi ni (več) procesna predpostavka za izvedbo postopka, saj se je pritožba štela za umaknjeno. Posledično tožene stranke, ki je pravna oseba, plačila takse ni mogoče oprostiti, saj se jo lahko oprosti plačila sodnih taks le za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3. ZOdv člen 65, 65/3.
izvršilni naslov - odločba disciplinskega organa po zodv
Listina pridobi lastnost izvršljivosti in s tem postane izvršilni naslov z izpolnitvijo določenih pogojev, ki se razlikujejo glede na vrsto listine, kot npr. sodne odločbe s pravnomočnostjo in potekom paricijskega roka, upravne odločbe z dokončnostjo in potekom paricijskega roka, poravnave s pravnomočnostjo in zapadlostjo terjatve, izvršljiv notarski zapis s soglasjem dolžnika z neposredno izvršljivostjo in zapadlostjo terjatve. V obravnavanem primeru zakon sam listini - odločbi disciplinskega organa upnika, daje lastnost izvršljivosti (tretji odstavek 65. člena ZOdv).
stroški po umiku tožbe - prerekanje terjatve v postopku osebnega stečaja in napotitev na vložitev tožbe - posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba - postopek osebnega stečaja - vsebina prijave terjatve
Zahtevka, kot je obravnavani (ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice), niti ni mogoče izpolniti.
Tožeča stranka navaja, da je tožbo morala vložiti v zakonskem roku po objavi sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, zaradi česar naj ji ne bi bilo mogoče naložiti plačila stroškov postopka. Tudi če bi bilo res tako, to glede na določilo prvega odstavka 158. člena ZPP ne razbremeni tožeče stranke povračila stroškov. Pri tem pa iz 314.a člena ZFPPIPP izhaja, da kadar je vložena pritožba zoper sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, teče rok za vložitev tožbe, na katero je stranka stečajnega postopka napotena, glede take terjatve od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o tej pritožbi.
Tožena stranka pa v postopku osebnega stečaja nad tožnikom ne uveljavlja take terjatve oziroma stroški iz obravnavanega gospodarskega spora niso nastali s tem, ko bi tožena stranka uveljavljala kako terjatev proti tožniku. Zato tudi ni bilo razloga, da bi tožena stranka terjatev za stroške prijavila v postopku osebnega stečaja.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sostorilstvo - dokazna ocena - izpovedba priče - izpovedba priče (oškodovanca) - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - konkretizacija pritožbenih očitkov - predkaznovanost - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine - naklep
Okoliščina, da kaznivo dejanje stori nekdo, ki je že bil obsojen, je lahko samo obteževalna, ne glede na to, zoper katero kazenskopravno zavarovano dobrino je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega je že bil obsojen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00011503
ZST-1 člen 34, 34a, 34a/7. ZPP člen 105a, 105a/3, 158. ZOdvT tarifna številka 3468.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za tožbo - fikcija umika tožbe - domneva umika tožbe - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse po zavrnitvi ugovora - povračilo stroškov - plačilo odvetniških storitev
V času odločanja o plačilnem nalogu še ni veljala sprememba ZST-1C, po kateri je sedaj v sedmem odstavku 34.a člena ZST-1 določeno, da je treba stranko še posebej opozoriti, da z vročitvijo sklepa o pravnem sredstvu začne teči rok za plačilo sodne takse. Takrat veljavni 34.a člen ZST-1 takega določila ni vseboval. Enako izhaja tudi iz takratne sodne prakse. Sodišče torej ni bilo dolžno tožeče stranke ponovno pozvati na plačilo sodne takse, temveč bi jo ta morala plačati v roku 15 dni po prejemu sklepa višjega sodišča.
Za obveznost povračila stroškov ni pomembno, ali je tožena stranka te stroške odvetniku tudi že plačala. Da je odvetnica opravila storitev za toženo stranko, je razvidno že iz vloženega ugovora.
zemljiška knjiga - res iudicata - res iudicata v zemljiškoknjižnem postopku
Predlog v zemljiškoknjižni zadevi Dn 74318/2016je bil pravnomočno zavrnjen in je bil vsebinsko enak, kot v predmetni zadevi. Podana je njuna subjektivna in objektivna identiteta. Ko ugotovi, da gre za res iudicata, mora sodišče predlog predlagatelja postopka zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009571
ZFPPIPP člen 98, 98/3, 98/3-3, 384, 386, 386/1, 386/1-2, 393, 399, 399/1, 399/2, 399/2-2, 403, 403/1, 403/1-2, 404. ZZZDR člen 51. ZPP člen 214, 214/2.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - poslovodja - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež - odpoved premoženjski pravici - nesporna dejstva - rok za vložitev ugovora - rok za odločitev o ugovoru
Brezplačno opravljanje funkcije direktorja v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo. Čeprav je družbenica družinskega podjetja le dolžnikova žena, predstavlja poslovni delež v njunem notranjem razmerju skupno premoženje. Skupno premoženje oziroma dolžnikov nedoločen delež na tem premoženju pa predstavlja dolžnikovo premoženje, ki je stečajna masa, o katerem dolžnik upraviteljice ni obvestil.
Vseeno je, če se je iz naslova plače, ki jo dolžnik prejema pri delodajalcu, nabrala znatna stečajna masa. Dolžnik je k vestnemu in poštenemu ravnanju zavezan skozi celotni stečajni postopek in v celoti svojega delovanja, ne pa samo tam, ko je šlo za delodajalca.
Zakon sodišču ne nalaga, da mora odločiti o ugovoru do izteka preizkusnega obdobja, zato posledično zatrjevana kršitev pravil postopka ni mogla biti storjena. Ugovorni rok je objektivni zakonski rok, zato pritožnik z navedbami o tem, kdaj in kako je upraviteljica izvedela za ugovorne razloge, ne more uspeti.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 49, 49/1, 49/1-1, 140, 140/3.
predznamba lastninske pravice - pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - pogoji za vpis predznambe
Na podlagi prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se predznamba med ostalim dovoli tudi na podlagi sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga. Skladno s prvo točko prvega odstavka 49. člena ZZK-1 se sicer predznamba dovoli na podlagi odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna. V obravnavani zadevi pa je sodba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki jo je predlagateljica predložila kot podlago predlaganemu vpisu, pravnomočna. Kljub temu pritožbeno sodišče meni, da je glede na konkretne okoliščine obravnavanega primera predznamba lastninske pravice dovoljena.
Glede vprašanja, ali terjatev obstoji oziroma, ali bo tožnici terjatev zoper dolžnika nastala je bistveno že dejstvo, da je glede izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, bilo dokončno odločeno že v predsodnem upravnem postopku. Tožničin zahtevek za priznanje navedene pravice je bil zavrnjen. Ali je bila taka odločitev pravilna in zakonita, je predmet odločanja v sodnem sporu, v katerem sodišče presoja izpodbijani odločbi tožene stranke. V primeru odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe sodišče ne odloča po vsebini, torej ali tožnici pripada pravica ali ne, saj bi s tem prejudiciralo zadevo. Odločilno je zgolj dejstvo, da je bila pravica tožnici v predsodnem postopku zavrnjena ter nadalje, da v zadevi ne gre za stanje, da bi že iz izpodbijanih odločb tožene stranke izhajalo, da sta očitno nezakoniti oziroma, da bi bila v predsodnem postopku podana taka kršitev, ki bi že pred izvedenim postopkom presoje spornih odločb kazala na to, da bo stranka v sporu uspela. Navedeno pa ni podano. Ker verjetnost obstoja terjatve ni izkazana, je v tem primeru sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo.
odškodninska odgovornost šole - objektivna in krivdna odgovornost - poškodba učenca pri športni vzgoji - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - poškodba pri uporabi plezalnega orodja
Ali je tožnica pred škodnim dogodkom na predmetnem plezalu že kdaj opravljala vaje, in ali so jih dijaki na njem opravljali po škodnem dogodku, ni relevantno. Iz ugotovitve sodišča, temelječe na izvedenskem mnenju izhaja, da so dijaki take starosti kot tožnica (dijakinja tretjega letnika srednje šole), ki so se skozi izobraževalni program od prvega razreda dalje srečevali z različnimi načini plezanja, dovolj pripravljeni za izvedbo vaje, kot se je izvajala v konkretnem primeru, in je bila vaja primerna tudi za tožnico (tudi glede na njeno težo in višino).