ZPIZ-2B člen 18, 39a, 39a/1.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 398, 398/2.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Glede na 39.a člen ZPIZ-2B se pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine zavarovancu, ki ne izpolnjuje pogojev za starostno oziroma predčasno pokojnino po tem zakonu, to je po 27. členu oziroma 29. členu ZPIZ-2 kot splošnem predpisu, ne more priznati.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1.. ZPP člen 17, 17/2.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor mednarodne nepristojnosti - pogodba o opravljanju storitev - Bruseljska uredba I
V nasprotju s pritožbo je sodišče druge stopnje mnenja, da se je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi v zvezi z ugovorom mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča pravilno oprlo na drugo alinejo (b) točke prvega odstavka 7. člena Uredbe Bruselj I, iz katere izhaja, da se v primeru opravljanja storitev za kraj izpolnitve zadevne obveznosti šteje kraj, kjer so bile storitve opravljene ali bi morale biti opravljene. Pri presoji ugovora je pravilno upoštevalo tudi domače procesno pravo, predvsem drugi odstavek 17. člena ZPP, čeprav se v razlogih nanj izrecno ni sklicevalo, iz katerega izhaja, da sodišče pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču splošno znana.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - potni stroški - nagrada in stroški odvetnika
Odvetnik je na podlagi prvega odstavka 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po Odvetniški tarifi. Če izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je po petem odstavku 17. člena ZOdv upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. To pomeni, da je v primeru zastopanja po brezplačni pravni pomoči odvetnik upravičen do plačila za svoje delo v polovičnem znesku, medtem ko mu je potrebno stroške, med katerimi so tudi potni stroški, povrniti v celoti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - izbira presežnih delavcev - večje število delavcev
Ker ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev, tožena stranka v odpovedi ni bila dolžna konkretneje opredeliti izbire "presežnega" delavca, če je več potencialnih izbrancev za prejem odpovedi zaradi opravljanja istega dela. Konkretna izbira delavca za podajo odpovedi pa ne sme biti diskriminatorna.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je s tem, ko je tožena stranka zaradi negativnih ekonomskih kazalnikov opravila kadrovsko prestrukturiranje, v posledici česar je zmanjšala število novinarjev urednikov, dela in naloge tožnika pa prerazporedila na druge delavce, pri toženi stranki dejansko prenehala potreba po tožnikovem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da je pri toženi stranki v času tožnikove odpovedi obstajal utemeljen poslovni ekonomski oziroma organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - ustrezno delovno mesto - denarno povračilo
ZZRZI v 40. členu določa, da delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nezmožnosti za opravljanje dela zaradi invalidnosti, če mu hkrati ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas in delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti za delo in delovni zmožnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi delo na ustreznem delovnem mestu, pri čemer je ustrezno delovno mesto tisto, ki ustreza invalidovi dejanski izobrazbi. Tako je delovno mesto varnostnika neustrezno, glede na to, da je tožnik po izobrazbi strojni inženir.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 133, 133/1. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 12, 12/1, 15, 16.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - sporazum z bosno in hercegovino - začasno bivanje v tuji državi
Zaradi postopanja v nasprotju s Sporazumom o socialnem zavarovanju v tožnikovem primeru, ko je šlo pri njem za nujno zdravljenje in si sam ni izbiral, niti ni mogel izbirati kje se bo zdravil in tožniku tudi ni mogoče očitati, da je uveljavljal zdravstvene storitve mimo postopka, poleg tega pa iz nobenega dokaza ni razvidno, da bi bil tožnik obravnavan tako kot zavarovanec druge pogodbenice, je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožnik za nujne zdravstvene storitve med začasnim bivanjem v BiH upravičen do povračila celotnega zneska, ki ga je za te storitve plačal in ne zgolj do zneska, ki mu ga je z izpodbijanima odločbama priznal toženec.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00007998
ZJN-2 člen 17, 17/2, 24, 29, 29/9, 109, 109/1, 109/1-5. OZ člen 86, 86/2.
podjemna pogodba - dodatna dela - izvedba javnega naročila - prepoved sklenitve pogodbe eni stranki - ničnost
Če so bile na temelju 24. člena ZJN-2 in naslednjih podane predpostavke za oddajo javnega naročila, je bilo toženi stranki torej prepovedano sklepati pogodbe brez oddaje javnega naročila. Takšna prepoved sklepanja pogodb brez javnega naročila pa je veljala izključno za toženo stranko.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje skladno z določbo 116. člena ZPP. Pravilno je ugotovilo, da je predpostavka za odločanje o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda roka oziroma naroka, ki se je pripetila stranki, zato ni mogoče zatrjevanih napak v zvezi z vročanjem vabila na narok uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje.
zavrženje zahteve za izločitev sodnika - namen zavlačevanja postopka - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - vodstvo glavne obravnave - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zaslišanje oškodovanca kot priče
Sodnik, ki postopa v zadevi, je hkrati sodnik, ki je pristojen in odgovoren za vsestransko razjasnitev zadeve, česar v pogojih procesne nediscipline in/ali vezanosti s predlogi strank ni mogoče doseči. V tem je smisel tako imenovanega formalnega in materialnega procesnega vodstva, na katerega se sodišče prve stopnje v razlogih sodbe upravičeno sklicuje in od tod omejitve v procesnih razpolaganjih strank.
Za vse sklepe, povezane s katerimkoli vodstvom glavne obravnave velja, da se po petem odstavku 299. člena ZKP razglasijo in s kratko obrazložitvijo vpišejo v zapisnik o glavni obravnavi.
Izpodbojni razlogi iz 370. člena ZKP se ne razlikujejo zgolj po predmetu, ampak še po učinkih.
Potrebo po dokazovanju, ki jo določajo odločilnost dejstev iz opisa dejanja glede na materialnopravno normo in raven že doseženega spoznanja med dokazovanjem teh dejstev.
Oškodovanka, zaslišana kot priča po odpovedi privilegiju iz 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, je po drugem odstavku 240. člena ZKP dolžna govoriti resnico, ne sme ničesar zamolčati, odgovora na zastavljena vprašanja, izven primerov iz 283. člena ZKP, pa niti na ponovljeni glavni obravnavi ne bi smela zavrniti.
Kaznivosti dejanja in posebej njegove protipravnosti ne določajo časovni okvirji, temveč zakonski znaki.
Ker so odločilna dejstva določena s predmetom odločitve, ki je v obravnavani zadevi po razumljivem izreku sodbe v uporabi materialnopravnih norm (1. točka prvega odstavka 359. člena ZKP), razlogi v zvezi z izločitvijo sodnice posameznice in zavrnitvijo dokaznih predlogov, niso razlogi o odločilnih dejstvih, ampak razlogi iz 2. stavka sedmega odstavka 364. člena ZKP.
Bistvo je, da je za zavrženje zahteve za izločitev sodnika stvarno pristojen sodnik, ki postopa v zadevi in ne predsednik sodišča, da je procesna disciplina, za katero skrbi ta sodnik, eden izmed pogojev za vsestransko razjasnitev zadeve, da se zato morajo stranke sodnikovemu vodstvu glavne obravnave podrediti ter še, da sodnika predlagani dokazi ne zavezujejo.
odločanje v sporu o pristojnosti - spor o stvarni pristojnosti - društvo - okrožno sodišče - okrajno sodišče - športno društvo
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo v sporih, v katerih je vsaka od strank katera od navedenih oseb: gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer, saj je tožena stranka organizirana v pravnoorganizacijski obliki društva oziroma zveze društev in klubov, ki v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedeno kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih.
ZSDP-1 člen 25, 25/1,29, 29/2, 35, 114, 115, 115/4.. ZSDP člen 23.
očetovski dopust - večplodna nosečnost
Že po jezikovni razlagi 1. odstavka 25. člena ZSDP-1, po kateri ima oče ob rojstvu otroka oziroma otrok pravico do očetovskega dopusta v trajanju 30 dni, očetu dvojčkov ni mogoče priznati 60 dni očetovskega dopusta, torej 30 dni za vsakega otroka.
Trajanje očetovskega dopusta se torej v primeru rojstva dvojčkov ne more podaljšati. Podaljša pa se starševski dopust. Na podlagi 2. odstavka 29. člena ZSDP-1 se starševski dopust v primeru hkrati več živorojenih otrok podaljša za 90 dni. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 130 dni, ki ga eden od staršev izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče pa lahko prenese na mater 130 dni starševskega dopusta. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok lahko starši starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela izrabljajo istočasno, kar je dopustno samo v izjemnih primerih (35. člen ZSDP-1).
popravni sklep - končna sodba - dopolnilna sodba - spor majhne vrednosti
S popravnim sklepom je mogoče popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, medtem ko o zahtevku, ki se nanaša na glavno stvar in stranske terjatve, sodišče odloči s sodbo.
Sodišče prve stopnje je glede plačil, ki se nanašajo na čas od prenehanja delovnega razmerja do reintegracije (v posledici ugotovitve nezakonitosti te odpovedi na podlagi pravnomočne sodbe), pravilno uporabilo 190. člen OZ. Ta v prvem odstavku določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Na podlagi tretjega odstavka pa je tisti, ki nekaj prejme glede na podlago, ki je pozneje odpadla, dolžan prejeto vrniti. Zaradi sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bil zavrnjen zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem povezana reintegracijski in reparacijski zahtevek, je torej odpadla podlaga za priznanje delovnega razmerja v spornem času.
Tožeča stranka je toženca 11. 12. 2013 pozvala na delo in ga nato z 12. 12. 2013 napotila na čakanje na delo na domu, dne 16. 12. 2013 pa mu je odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, z odpovednim rokom, ki se je iztekel 15. 1. 2014. Ker je bil toženec reintegriran v delovno razmerje, ni podlage za to, da bi moral toženec tožeči stranki povrniti izplačane zneske plače za to obdobje od 12. 12. 2013 do 15. 1. 2014 in odpravnine, ki mu je bila izplačana ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov na podlagi 108. člena ZDR-1.
Ker sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo višine tožbenega zahtevka, ki ga je zavrnilo, preizkus sodbe ni mogoč, izrek sam pa je nerazumljiv. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost ponudnika internetnih storitev - protipravnost - nedopustno ravnanje - vdor v informacijski sistem - DDoS napad - vzročna zveza - predvidljivost negativne posledice - dolžnostno ravnanje - objektivna predvidljivost škodne posledice - standard profesionalne skrbnosti
Nedopustno ravnanje je le tisto, če lahko kot njegovo posledico objektivno predvidimo možnost nastanka škode.
Pod pojem objektivno predvidljive posledice ne spadajo le običajne in najpogostejše posledice, ampak tudi manj verjetne. Pri presoji objektivne predvidljivosti pa so bistvene okoliščine konkretnega primera, ki so spremljale določeno ravnanje.
Zahteva po obveščanju uporabnika oziroma celo tožeče stranke, ki ni bila naročnik storitev, brez vednosti o predhodnem vdoru v informacijski sistem tožeče stranke, o DDoS napadu oziroma še več, celo pojasnjevanju hipotetično možnih razlogov za tak napad bi bila v konkretnih okoliščinah pretirana in nerazumna.
Odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožba toženca šteje za umaknjeno, je bila sprejeta ob predpostavki, da slednji ni poravnal sodne takse za pritožbo. Toženec s priloženim gradivom prepričljivo izkazuje nasprotno. Sodno takso je namreč poravnal, vendar ne v enkratnem znesku 5.535,00 EUR, temveč s šestimi zaporednimi plačili po 930,00 EUR. Vsa plačila so bila opravljena v imenu toženca in s pravilno referenco ter pravočasno.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - nova invalidnost
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da pri tožniku do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja in nastanka nove invalidnosti, po že ugotovljeni invalidnosti od 11. 4. 2013, pri tožniku ni prišlo in je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je potrebno tožbeni zahtevek tožnika zavrniti.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.. ZDR-1 člen 9, 9/2, 9/3, 92, 94, 129, 129/1, 129/2, 222.. ZKolP člen 4.
dodatek za delovno dobo - plačilo razlike plače - delovna doba - višina dodatka
Prvi odstavek 129. člena ZDR-1 določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo, drugi odstavek istega člena pa, da se višina dodatka za delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Navedeno določbo je možno razlagati edino tako, da delavcu pripada dodatek za vso (tj. celotno oziroma skupno) delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca. Če bi imel namreč zakonodajalec pri določitvi dodatka za delovno dobo v mislih zgolj delovno dobo, ki jo je delavec dosegel pri zadnjem delodajalcu, bi bilo to v zakonu izrecno določeno. Zakon je kolektivnemu urejanju prepustil zgolj višino dodatka za delovno dobo, ne pa tudi opredelitve obdobja delovne dobe, od katerega se delavcem obračunava in izplačuje dodatek za delovno dobo.
izločitev nedovoljenega dokaza - izvajanje videonadzora - javni prostor - sorazmernost posega - pravica do zasebnosti - pravica do zasebne lastnine
Uvodoma je potrebno pojasniti, da so posnetki video nadzornih kamer dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, in sicer zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetek ni nesorazmerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti.