ZZK-1 člen 86, 125c, 125d, 125d/4.. ZIZ-UPB3 člen 46, 46/1, 167.
zemljiška knjiga - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi - vpis zaznambe izvršbe po uradni dolžnosti - elektronska zemljiška knjiga - pretvarjanje pisne vloge v elektronsko vlogo - napaka pri pretvorbi
Sodišče je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je vsebina ugovora K.T. identična vsebini ugovorov preostalih dveh udeležencev. Ali to drži ali ne, pa pritožbeno sodišče ni moglo preveriti. V elektronsko vodenem spisu se namreč nahaja le prva stran njegovega ugovora. Po vsej verjetnosti je prišlo do napake pri pretvarjanju pisne vloge v elektronsko vlogo.
ustavitev postopka - ustavitev pritožbenega postopka - začetek postopka osebnega stečaja - umik pritožbe - nujno in enotno sosporništvo - načelo najugodnejšega dejanja - učinek pravdnih dejanj enega od sospornikov na ostale sospornike
Odločitev sodišča o ustavitvi postopka zoper prvega toženca zaradi umika pritožbe nasprotuje pravilu o posledicah enotnega sosporništva in o učinkih pravdnih dejanj enega enotnega sospornika na druge (196. člen ZPP). Toženci so kot pogodbene stranke v tem postopku sporne izročilne pogodbe, glede katere se zahteva ugotovitev ničnosti, nujni in enotni sosporniki. To pomeni, da je po pravilih materialnega prava spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike in ni vzdržno, da bi sodišče ustavilo pritožbeni postopek le zoper enega od tožencev in bi s tem postala zoper njega sodba pravnomočna, medtem ko bi obstajala možnost izdaje drugačne sodbe zoper ostale tožence. Tudi sicer v primeru različnih pravdnih dejanj enotnih sospornikov velja načelo najugodnejšega dejanja. To pa je tisto dejanje, ki omogoči rešitev spora na enak način za vse sospornike. Na strani tožene stranke je vsekakor ugodnejše pravdno dejanje vztrajanje pri pritožbi in ne ugotovitev njenega umika ter ustavitev pritožbenega postopka.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 201, 201/3. ZPP člen 343, 343/4.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - potrditev prisilne poravnave - glasovanje o prisilni poravnavi
Iz pritožnikove glasovnice je razvidno, da je pritožnik glasoval za sprejetje ponovne prisilne poravnave. Iz navedenega je razvidno, da je tudi pritožnik, ne glede na to, da njegova glasovnica ni bila upoštevana, dosegel, kar je zasledoval s svojim glasovanjem. To pa nadalje pomeni, da si pritožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Za pritožbo torej nima pravnega interesa.
ZPP člen 226, 226/5. ZUKSB člen 10, 10/2, 10/2-6. ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 265/1. ZBan-1 člen 66, 173, 177, 177/3, 177/4. ZOR člen 1065. OZ člen 323, 323/1.
odškodninska odgovornost direktorja - pogodbeni prenos terjatve - aktivna legitimacija - bančni kredit - skrbno vodenje poslov družbe - vodenje gospodarske družbe - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - dolžnost izvajanja nadzora - prosta podjetniška presoja - naložbe - poslovno tveganje banke - interni akt pravne osebe - kreditna tveganja - glavna obravnava na pritožbeni stopnji
Kakorkoli že imenujemo sporne naložbe, ali obnove naložb ali nove naložbe, je dejstvo, mimo katerega enostavno ni mogoče, da se je nov kredit (izjema je delno naložba, odobrena družbi S. g. d.o.o. - v stečaju) črpal za poplačilo prejšnjega - banka je odobrila novo izpostavljenost zaradi poplačila prejšnje, ali nasprotno, prejšnja izpostavljenost je prenehala zaradi odobritve nove.
Spregledalo določbo 1065. člena Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ, ki ureja kreditno pogodbo in s katero se banka zaveže dati uporabniku kredita na voljo določen znesek denarnih sredstev za določen ali nedoločen čas, za neki namen ali brez določenega namena, slednji pa se zavezuje banki plačevati dogovorjene obresti, dobljeni znesek denarja pa vrniti v času in na način, ki sta določena v pogodbi. Dejstvo je, da banka ni izpolnila svoje osnovne obveznosti po kreditni pogodbi (uporabniku kredita ni dala na voljo določenega zneska denarnih sredstev).
Toženca sta bila kot člana uprave v skladu z določbo 173. člena ZBan-1 v okviru odgovornosti, da banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji, odgovorna za jasno razmejitev pristojnosti in nalog v banki in z njo povezane odgovornosti. V okviru tega je (bila) pri tožnici bančna storitev odobravanja naložb (vertikalno) prenesena na nižje ravni odločanja, med drugim tudi na Kreditni odbor banke (v nadaljevanju KOB).
To seveda uprave ne odvezuje vsakršne odgovornosti, na njej še vedno ostane dolžnost nadziranja.
Je pa bistveno, da je bil KOB (druga toženka je bila po funkciji predsednica KOB, prvi toženec pa njen namestnik) tisti, ki je samostojno, z večino glasov (prisotnost enega od tožencev je bila pogoj za sklepčnost KOB, a je bil njun glas enakovreden ostalim, odločal o predlogih za naložbe komitentom banke, ki so v njegovi pristojnosti.
Tisti, ki odloča, pa mora (na lastno odgovornost) preizkusiti pravilnost podlag za sprejeto odločitev (četrti odstavek 177. člena ZBan-11). Takšno je primerjalno gledano tudi stališče nemške sodne prakse.
Odločitev, ali naložbo odobriti ali ne, je prognostična odločitev, kot takšna pa tipična poslovna (podjetniška) odločitev. Tistemu, ki o tem odloča, je dopuščena zavestna izbira med dvema ali več alternativami, ki so dejansko mogoče in tudi pravno dopustne.
Čeprav se pravilo podjetniške presoje v okviru korporacijske odgovornosti nanaša na upravo, sodišče druge stopnje ne vidi nobenega tehtnega razloga, da se tudi presoja razumnosti odločitve KOB-a (organa uprave1, v katerem sta sodelovala in soodločala toženca) v zvezi s posameznim kreditnim poslom, predvsem v zvezi s priporočenimi kriteriji zavarovanja (Navodila za zavarovanje naložb, Priporočeni kriteriji zavarovanja glede na vrsto zavarovanja) ne bi presojala ob upoštevanju tega pravila (takšno stališče je v enem od omenjenih delovnih sporov zavzelo že VS RS, in sicer v odločbi VIII Ips 301/2016 z dne 6. 6. 20173). Presoditi je torej treba, ali je smel KOB pri vsaki od naložb razumno domnevati, da na podlagi primernih informacij ravna v najboljšem interesu banke.
Pritožba zmotno meni, da ustno opominjanje ne zadosti pogojem opominjanja pred odpovedjo najemne pogodbe. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče, ZPSPP ne predvideva, da mora biti odpoved pisna. Takšno je stališče večinske sodne prakse, podpira ga tudi teorija. Odločbe, ki zahtevajo pisni opomin, so osamljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00008517
ZPP člen 333, 333/1, 339, 343, 343/2, 352. OZ člen 347, 349, 355, 355/1, 355/1-6, 427, 427/1, 429, 429/1. SZ-1 člen 2, 17, 24, 30, 30/3. SPZ člen 115.
res iudicata - istovetnost zahtevka - istovetnost strank - priznanje terjatve v stečajnem postopku - prepozna dopolnitev pritožbe - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - poslovne stavbe in poslovni prostori - stroški obratovanja in upravljanja - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - zastaranje terjatve iz naslova stroškov upravljanja - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Priznanja terjatve v stečajnem postopku se nanaša na primere, kadar obstaja kumulativno istovetnost strank ter istovetnost terjatev. Četudi bi v okviru pritožbenih navedb obstajala istovetnost terjatve, pa ne obstaja istovetnost strank. Ker je bila v stečajnem postopku terjatev tožeče stranke priznana s strani druge družbe, z ugovorom pravnomočno razsojene stvari tožena stranka ne bi mogla uspeti.
Določba 24. člena SZ-1 ne zajema subsidiarne odgovornosti lastnika poslovnih prostorov. Že jezikovna razlaga citirane določbe povsem nedvoumno določa meje pomena konkretnega pravnega pravila: subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja. Glede na izrecno ločitev stanovanjskih in poslovnih prostorov v 2. členu SZ-1, poslovni prostori tako že po jezikovni razlagi spadajo izven meja konkretnega določila.
Na podlagi 115. člena SPZ za obveznosti na skupnih delih odgovarja (etažni) lastnik, v obravnavanem primeru tožena stranka. Navedeno velja kljub dogovoru med toženo stranko in leasingojemalcem, da bodo ti stroški bremenili leasingojemalca. Tak dogovor je namreč mogoče šteti zgolj kot prevzem izpolnitve v smislu 434. člena OZ, ki učinkuje izključno med strankama, ne pa tudi nasproti tretjim osebam, v tej zadevi tožeči stranki.
URS člen 125, 156. ZFPPIPP člen 121, 382, 382/1, 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 400/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
postopek osebnega stečaja - zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja - pravni interes dolžnika - namen postopka osebnega stečaja - obstoj premoženja za poplačilo upnikov - kazniva dejanja, ki so ovira za odpust obveznosti - postopek za oceno ustavnosti
Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, ni pa pristojno za odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni. Ker so dolžnikova kazniva dejanja absolutna ovira za odpust obveznosti, le-tega v postopku osebnega stečaja dolžnik ne more doseči, ne glede na razloge, zaradi katerih je bil pravnomočno obsojen.
postopek osebnega stečaja - stroški upnika - stroški dolžnika - načelo krivde - načelo uspeha
Zaradi specifične narave stečajnega postopka sicer res ni mogoče določiti, katera stranka je v tem postopku uspela, kot je to mogoče storiti v pravdnem postopku, vendar to ni ovira, da se ne bi glede dolžnikovih stroškov insolvenčnega postopka smiselno uporabile določbe ZPP o stroških pravdnega postopka (prim. prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Sodna praksa je že zavzela stališče, da upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko za to niso izpolnjeni pogoji, prevzame riziko plačila stroškov postopka.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine - vpis stavbe v kataster stavb
Zemljiškoknjižno sodišče je ravnalo prav, ko je dovolilo vknjižbo na podlagi pravnomočne sodbe o oblikovanju etažne lastnine.
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 402, 402/3, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti
Ker dolžnik upraviteljice ni obvestil o zaposlitvi, prav tako je ni obvestil o prejeti plači in o odprtem transakcijskem računu, je svoje obveznosti nedvomno kršil.
Stečajni dolžnik stečajne mase ne sme porabljati za svoje potrebe, tudi če gre za stroške zdravljenja. Sodišče pa nima možnosti, da bi stečajnemu dolžniku to napako, kot sam označuje svoje dejanje, oprostilo, saj bi sicer poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
stečajni postopek - aktivna procesna legitimacija upnika - priznanje položaja stranke v postopku - položaj upnika
Če pritožnica terjatve v stečajnem postopku ni prijavila, z nikakršnimi postopki, ki naj bi na njeno pobudo tekli zoper upravitelja (in sodnico), položaja upnice ni pridobila.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga - vsebina predloga - premoženjsko stanje - krog družinskih članov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - vsebinska obravnava vloge - zavrženje vloge
Sodna praksa v primerih, ko predlagatelji sicer dopolnijo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, a ne v celoti, terja presojo, ali podatki, ki jih stranka ni navedla, preprečujejo vsebinsko obravnavanje predloga. Zavrženje vloge kot najhujša sankcija je po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP dopustno le, če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
Izvršitelj je v skladu s tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom sicer upravičen do plačila za prevzem posameznega prostovoljnega gotovinskega ali brezgotovinskega plačila od dolžnika, vendar pa to še ne pomeni, da je upnik v vsakem primeru upravičen do njihove povrnitve.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost države - procesna napaka sodišča
Tožnik ni izkazal že prve predpostavke civilnega delikta, to je protipravnosti ravnanja državnega organa oziroma sodišča, kot osrednje predpostavke odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave. Tožnik navaja le nestrinjanje z izdano odločbo ZPIZ, da nima pravice do starostne pokojnine in nestrinjanje z razsojo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi s tem, ki je njegov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba ZPIZ, s katero je bilo odločeno, da tožnik nima pravice do starostne pokojnine, zavrnilo. Tožnik svoje nestrinjanje sicer utemeljuje s procesnimi napakami, ki bi jih naj v izvedenih postopkih izvršil ZPIZ in delovni in socialni sodišči prve in druge stopnje, vendar te zadostijo zgolj kriteriju razlogov, zaradi katerih bi lahko bila odločba oziroma sodba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi oziroma izrednimi pravnimi sredstvi.
oporočno dedovanje - dedna pravica - oporoka - dodatek - listina - sklepčnost tožbe - neveljavnost oporoke - ničnost oporoke - neobstoječa oporoka - uničenje oporoke - preklic oporoke - oporočiteljeva volja - zapustnikova volja - oporočna sposobnost - ocena verodostojnosti priče - pritožbena obravnava - dejansko stanje - dokazna ocena - obličnost izjave - indic kot dokaz - trditveno in dokazno breme
Dedne pravice ni mogoče obravnavati ločeno in neodvisno od zapustnikove volje, zato zgolj obstoj listine (dodatka k oporoki) ob ugotovitvi, da je bila oporoka preklicana z uničenjem ter izražena želja, da oporočna dedinja ne deduje, ne omogoča oporočnega dedovanja.
V postopku pred pritožbenim sodiščem tudi v primeru obravnave stranke ne morejo predlagati novih dokazov, ne glede na to, ali bi to storile brez svoje krivde zaradi naknadne seznanjenosti z novimi dejstvi.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik revizijo vložil sam, torej je ni vložil po odvetniku in tudi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Na podlagi navedenih nespornih dejstev (te tudi niso predmet pritožbenega izpodbijanja) je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZPP takšno izredno pravno sredstvo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 374. člena ZPP.
oprostitev plačila sodih taks - stečajni upravitelj - nagrada za delo stečajnega upravitelja - prihodek za opravljeno delo - premoženjsko stanje prosilca
V primeru, da pritožnik kot stečajni upravitelj opravlja naloge stečajnega upravitelja prek pravne osebe, je sklepati, da je s to pravno osebo v pravnem razmerju (v delovnem razmerju, družbenik), saj se mora prejeta nagrada za opravljeno delo stečajnega upravitelja na nek način (posredno) odražati v njegovem premoženjskem stanju. V konkretnem primeru pa pritožnik ne pojasni, katere so okoliščine, zaradi katerih nagrada, ki mu je bila priznana za delo stečajnega upravitelja, ne predstavlja njegovega dohodka.
Zaradi vsega navedenega pritožnik ne prepriča (na njem pa je trditveno in dokazno breme), da prejema le plačo v višini 623,37 EUR mesečno, kot zatrjuje in da dejstvo priznane mu nagrade za delo stečajnega upravitelja (22.839,00 EUR) ni vplivalo na njegovo premoženjsko stanje. Če se je pa tej nagradi odpovedal (jo prepustil) v korist družbe prek katere opravlja svoje naloge stečajnega upravitelja, pa na odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo ne more vplivati na način, kot da pritožnik do teh sredstev ni bil upravičen.
Pritožbeno sodišče je zato bistveno vprašanje sklenitve dogovora o plačilu revalorizacije presojalo v luči izpostavljenega razloga sklenitve dogovora. Ta razlog je bil po trditvah tožene stranke v mirni rešitvi spora. Mirna rešitev spora pa predstavlja rešitev spora brez posredovanja tretjega, torej tudi brez posredovanja sodišča. Temu ustreza inštitut poravnave. Podlaga poravnave kot dvostranskega pravnega posla je namreč v odpravi spora oziroma negotovosti z vzajemnimi popustitvami tako, da se praviloma dogovori sprememba obveznosti (1050. člen OZ). Ker med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka toženi stranki plačala tretji obrok kupnine dne 24. 9. 2002, torej po tem, ko je 19. 7. 2002 tožena stranka tožeči izročila izbrisno pobotnico, je med pravdnima strankama obstajal le še spor o tem, kdaj je tretji obrok kupnine zapadel v plačilo (po stališču tožene stranke 31. 7. 1997, po stališču tožeče stranke pa tedaj, ko je tožena stranka tožeči stranki izročila izbrisno pobotnico) in torej od kdaj je tožena stranka upravičena terjati zakonske zamudne obresti.
Da naj bi tožena stranka ponudbo tožeče stranke sprejela (prvi odstavek 28. člena OZ) po plačilu tretjega obroka kupnine, sicer izhaja iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke, vendar ji pritožbeno sodišče ni sledilo. Nadaljnji tek zadeve namreč negira navedeno izpovedbo, da je do soglasja volj med pravdnima strankama za sklenitev pogodbe o poravnavi in posledično mirni rešitvi spora (15. člen OZ) prišlo. Tožena stranka očitno tudi po tožnikovem plačilu revalorizacije tretjega obroka kupnine (kot med pravdnima strankama nesporno dne 17. 10. 2002), ni štela, da je s tem njuno sporno razmerje rešeno, saj je v postopku VIII Pg 208/2000 tudi še po tem plačilu vztrajala pri preostalem tožbenem zahtevku, upoštevaje poračunavanje plačanega in vztrajanju pri plačilu glavnice in še preostalega dela obresti obračunane za čas od 31. 7. 1997 do 17. 10. 2002.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog - nepravilna vročitev sodnega pisanja
Sicer je pritrditi pritožbi, da določbe ZPP izrecno ne določajo, da je lahko opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje le napaka na strani stranke, vendar pa do tega privede razlaga, da v primeru, ko tožba oziroma sodna odločba ni bila pravilno vročena, rok za vložitev odgovora na tožbo oziroma pravnega sredstva še ni pričel teči in stranka še ni v zamudi, v zvezi s katero bi lahko predlagala vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za oprostitev doplačila sodnih taks - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja
Ne gre spregledati, da izpostavljanje pritožbe, da ima pritožnik le 34,07 EUR mesečnih dohodkov in nobenega drugega lahko unovčljivega premoženja, že samo po sebi utemeljuje dvom v te navedbe, saj ne pove, kako se nasprotni udeleženec sicer preživlja. Prav gotovo mu za preživljanje ne zadostuje le izpostavljeni mesečni prihodek. Glede na navedeno in upoštevaje, da je pritožnik dolžan plačati takso v višini 16,00 EUR, je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da s plačilom navedene takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja pritožnik.