odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - nezadostna trditvena podlaga
Spor v predmetni zadevi se nanaša na odškodninski zahtevek tožnice zoper toženo stranko iz naslova nepravočasnega odločanja tožene stranke o pritožbah tožnice zoper izdane odločbe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala dokazati višino vtoževane nematerialne škode, jo po posameznih postavkah konkretno opredeliti. Zgolj navedba, da je hodila k psihiatrinji, še ne izkazuje vtoževane nematerialne škode. Enako velja za višino materialne škode.
goljufija na škodo EU - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba kazenskega zakona - stek - oškodovanec - dejanje po zakonu ni kaznivo - sprememba zakona
V času storitve dejanja je kazenski zakon inkriminiral le nenamensko porabo subvencije, pridobljene s preslepitvijo, kar se obdolžencu ne očita, očita se mu namreč nenamenska poraba sicer zakonito pridobljene subvencije. Uporaba zakonito pridobljene subvencije oziroma posojila v druge namene, kot so bili dogovorjeni, je bila inkriminirana šele s spremembo drugega odstavka 230. člena v noveli KZ-1B, uveljavljeni 15. 5. 2012.
Medtem ko je KZ-1 (že po poimenovanju člena sodeč) inkriminiral zgolj preslepitev pri "pridobitvi" posojila ali ugodnosti, je novela KZ-1B uzakonila tudi podlago za kazenski pregon protagonistov preslepitev pri pridobivanju "in uporabi" posojila ali ugodnosti.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev upnika na pravdo - položaj stranke v postopku - zahteva za ločitev zapuščine
Sklep o dedovanju lahko izpodbijajo le stranke zapuščinskega postopka, to pa so dediči zapustnice. Po ustaljeni sodni praksi so stranke zapuščinskega postopka tudi upniki v primeru, ko uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, kar lahko storijo v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja (prvi odstavek 143. člena ZD), dedovanje pa se uvede s smrtjo zapustnika (prvi odstavek 123. člena ZD). Iz podatkov v spisu ni razvidno, da je prvi pritožnik v zakonskem roku zahteval ločitev zapuščine, torej prvemu tožniku ni mogoče priznati položaja stranke v tem zapuščinskem postopku. Prvi pritožnik ima položaj upnika, ki ima terjatev do zapustnice (glede stvarno pravnega zahtevka) in terjatev do zapuščine (glede zneska iz naslova pogrebnih stroškov), ti dve terjatvi pa lahko uveljavlja v pravdi zoper dediče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008289
OZ člen 131, 147, 148, 186, 299, 299/1, 299/2. ZS člen 1, 84, 84/1, 86, 86/1, 90, 90/2. ZPP člen 7, 145, 145/1, 153, 153/1, 154, 154/1, 165, 244, 245, 245/2, 246, 247, 248, 337. ZDen člen 72. URS člen 26. ZJU člen 135.
povrnitev škode - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - odškodninska odgovornost izvedenca - neposredna odškodninska odgovornost izvedenca - odgovornost neposrednega povzročitelja - pasivna stvarna legitimacija - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - odškodninska odgovornost organa pravne osebe - odškodninska odgovornost za drugega - sodni izvedenec - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - protipravno ravnanje izvedenca - neodvisnost - trajanje sodnega postopka - tek zamudnih obresti - nevestno delo - vzročna zveza - zamudne obresti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - zakonske zamudne obresti kot škoda - škoda - zapadlost obveznosti - nedopustne pritožbene novote
Sodni izvedenec, ki ga v postopku postavi sodišče s sklepom, ni "organ" pravne osebe v smislu 148. člena OZ. Izvedenca ni mogoče enačiti s sodnikom, ki v takšni meri predstavlja t. i. personalni substrat sodišča kot državnega organa, ki izvaja oblast v imenu države na podlagi pooblastil, ki so mu dana s predpisi, da ni mogoče ločiti njegovega delovanja od delovanja samega državnega organa (to je sodišča) oziroma države. Država sodno oblast navzven izvaja preko sodišča, zanj pa to delajo le sodniki in ne izvedenci (1. člen ZS). Izvedenec ne izvaja oblasti v imenu sodišča oziroma države in tudi nima pristojnosti, da bi sodišče predstavljal oziroma odločal o pravicah in obveznostih posameznikov. Delovanja izvedenca zato v sodnem postopku ni mogoče enačiti z delovanjem samega državnega organa, to je sodišča oziroma pravne osebe, to je države. Neposredna odškodninska odgovornost izvedenca posledično ni izključena.
Ker sta funkcija in položaj izvedenca v sodnem postopku ločena od funkcije in položaja sodnika in izvedenec ni zastopnik države oziroma sodišča, tudi potreba po neodvisnosti izvedenca sama zase ne more pomeniti podlage za sklep, da strankam ne more neposredno odškodninsko odgovarjati.
Zamudne obresti (tožnica trdi, da ji je škoda nastala le zaradi njihovega plačila) in njihov tek so objektivna posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, torej posledica kršitve, ki jo stori dolžnik s tem, ko ob zapadlosti svoje obveznosti ne plača. V konkretnem primeru je bila tožnica dolžna denacionalizacijskim upravičencem plačati nadomestilo po 72. členu ZDen, plačati pa ga ni bila dolžna šele po pravnomočnosti sodbe prvostopenjskega sodišča, kot to zmotno meni sodišče prve stopnje, ampak že ob njegovi zapadlosti, to je najkasneje ob vložitvi tožbe. Ker obveznosti takrat ni poravnala, je prišla tudi v zamudo. Tožnica je torej zamudne obresti, ki so tekle v času sodnega postopka pred sodiščem prve stopnje, plačala ne zaradi ravnanja toženca (izvedenca) in posledično daljšega sodnega postopka, ampak zato, ker obveznosti ni izpolnila pravočasno, to je ob zapadlosti, in je z izpolnitvijo zamujala. Povedano še drugače: če bi tožnica svojo obveznost poravnala najkasneje ob vložitvi tožbe, ji vtoževana škoda (ne glede na ravnanje toženca) ne bi nastala. Res je sicer, da bi toženec (glede na odločitev tožnice, da bo obveznost poravnala šele, ko bo o njej pravnomočno razsojeno) s svojim ravnanjem škodo lahko zmanjšal, a njegovo drugačno ravnanje ne pomeni podlage za odškodninsko odgovornost.
regres za letni dopust - odpravnina - pobotni ugovor - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - procesni pobot - likvidnost - vračilo neupravičeno prejetih sredstev
Ob upoštevanju pogojev za pobot, kot so določeni v 311. členu OZ, to so, vzajemnost, istovrstnost in zapadlost terjatev, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti terjatve), ki jih je dodala sodna praksa. Likvidnost je pravni standard, pri uporabi katerega mora sodišče ugotoviti njegovo vsebino in s tako ugotovljeno vsebino primerjati konkretne okoliščine. Tožnikova terjatev iz naslova sorazmerne odpravnine iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni likvidna, saj ji je tožena stranka nasprotovala po temelju in po višini. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da v času pobotne izjave (in tudi kasneje) ni bilo pogojev za materialni pobot terjatev, zato je tožnikov ugovor prenehanja terjatve utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/3.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza
Po tretjem odstavku 118. člena ZDR-1 lahko delavec ali delodajalec predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Tožnica sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v tožbi ni predlagala, tožena stranka pa je tovrstni predlog podala šele po tem, ko so že nastopili pogoji za izdajo zamudne sodbe oziroma, za ugoditev tožbenemu zahtevku, torej tudi glede poziva nazaj na delo k toženi stranki, kar pa izključuje uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 116, 166/1.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Tožnica je zaradi posledic bolezni invalidka III. kategorije. Z odločbo ZPIZ ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožena stranka tožnici poizkušala najti ustrezno zaposlitev pri drugih delodajalcih (invalidskih podjetjih), vendar neuspešno, zato je Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaprosila za mnenje glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija je podala pozitivno mnenje, s tem pa je bil izpolnjen pogoj za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove po šestem odstavku 40. člena ZZRI.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 146, 146/1, 175, 175/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odločba davčnega organa - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti
Odločbo na podlagi odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo davčni organ izda, kadar dolžnikov dolžnik terjatve ne plača prostovoljno. Takšna odločba je izvršilni naslov v smislu odločbe o denarni nedavčni obveznosti.
Po algoritmu Vrhovnega sodišča RS je izračun takšen, da se vrednost obveznic, izdanim bankam v sanaciji, ne odšteva od preostanka premoženja.
Izračun izvedenca je simulacija, saj do dokončne bilance oziroma vpogleda v zaključno bilanco, ni prišlo. Tako je izvedenec izračunal "de facto" sanacijo, kar je vedno hipotetični izračun.
motenje posesti - protipraven poseg v obstoječe dejansko stanje - protipravnost posega v posest - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Posest je zaščitena zaradi varstva obstoječega pravnega reda in miru. Smisel posestnega varstva je vzdrževanje dejanskega stanja, omejevanje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic in s tem preprečevanje posledic, ki zaradi samovoljnih posegov lahko vplivajo na pravni red in razmerje med ljudmi.
Ob pritožbenih trditvah izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi dolžnici vročen na pravilnem naslovu, vendar njenima staršema, so pritožbeni očitki, da bi ob vročitvi odraslim članom skupnega gospodinjstva (konkretno staršem), člani, ki pisanje prevzamejo, morali za to imeti pooblastilo oziroma v to privoliti, niso utemeljeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kolektivni odpust - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba tožnici priznati trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki do 31. 8. 2016, saj se je 1. 9. 2016 za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlila pri drugem podjetju, izvzeti pa je treba obdobji, ko je bila za določen čas zaposlena od 4. 6. do 30. 9. 2015 in od 10. 3. 2016 do 30. 6. 2016.
Ni podlage, da bi se uspeh delavca, ki v sporu glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi uspe s temeljem (ugotovitev nezakonitosti odpovedi), ugotavljal na podlagi prisojene višine odmerjene reparacije, časa trajanja delovnega razmerja ali odmere denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 v razmerju do tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 402, 402/3, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti
Ker dolžnik upraviteljice ni obvestil o zaposlitvi, prav tako je ni obvestil o prejeti plači in o odprtem transakcijskem računu, je svoje obveznosti nedvomno kršil.
Stečajni dolžnik stečajne mase ne sme porabljati za svoje potrebe, tudi če gre za stroške zdravljenja. Sodišče pa nima možnosti, da bi stečajnemu dolžniku to napako, kot sam označuje svoje dejanje, oprostilo, saj bi sicer poseglo v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do plačila terjatev.
postopek osebnega stečaja - stroški upnika - stroški dolžnika - načelo krivde - načelo uspeha
Zaradi specifične narave stečajnega postopka sicer res ni mogoče določiti, katera stranka je v tem postopku uspela, kot je to mogoče storiti v pravdnem postopku, vendar to ni ovira, da se ne bi glede dolžnikovih stroškov insolvenčnega postopka smiselno uporabile določbe ZPP o stroških pravdnega postopka (prim. prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Sodna praksa je že zavzela stališče, da upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečajnega postopka tudi v primeru, ko za to niso izpolnjeni pogoji, prevzame riziko plačila stroškov postopka.
ZPP člen 226, 226/5. ZUKSB člen 10, 10/2, 10/2-6. ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 265/1. ZBan-1 člen 66, 173, 177, 177/3, 177/4. ZOR člen 1065. OZ člen 323, 323/1.
odškodninska odgovornost direktorja - pogodbeni prenos terjatve - aktivna legitimacija - bančni kredit - skrbno vodenje poslov družbe - vodenje gospodarske družbe - kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora - dolžnost izvajanja nadzora - prosta podjetniška presoja - naložbe - poslovno tveganje banke - interni akt pravne osebe - kreditna tveganja - glavna obravnava na pritožbeni stopnji
Kakorkoli že imenujemo sporne naložbe, ali obnove naložb ali nove naložbe, je dejstvo, mimo katerega enostavno ni mogoče, da se je nov kredit (izjema je delno naložba, odobrena družbi S. g. d.o.o. - v stečaju) črpal za poplačilo prejšnjega - banka je odobrila novo izpostavljenost zaradi poplačila prejšnje, ali nasprotno, prejšnja izpostavljenost je prenehala zaradi odobritve nove.
Spregledalo določbo 1065. člena Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi z drugim odstavkom 1061. člena OZ, ki ureja kreditno pogodbo in s katero se banka zaveže dati uporabniku kredita na voljo določen znesek denarnih sredstev za določen ali nedoločen čas, za neki namen ali brez določenega namena, slednji pa se zavezuje banki plačevati dogovorjene obresti, dobljeni znesek denarja pa vrniti v času in na način, ki sta določena v pogodbi. Dejstvo je, da banka ni izpolnila svoje osnovne obveznosti po kreditni pogodbi (uporabniku kredita ni dala na voljo določenega zneska denarnih sredstev).
Toženca sta bila kot člana uprave v skladu z določbo 173. člena ZBan-1 v okviru odgovornosti, da banka posluje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji, odgovorna za jasno razmejitev pristojnosti in nalog v banki in z njo povezane odgovornosti. V okviru tega je (bila) pri tožnici bančna storitev odobravanja naložb (vertikalno) prenesena na nižje ravni odločanja, med drugim tudi na Kreditni odbor banke (v nadaljevanju KOB).
To seveda uprave ne odvezuje vsakršne odgovornosti, na njej še vedno ostane dolžnost nadziranja.
Je pa bistveno, da je bil KOB (druga toženka je bila po funkciji predsednica KOB, prvi toženec pa njen namestnik) tisti, ki je samostojno, z večino glasov (prisotnost enega od tožencev je bila pogoj za sklepčnost KOB, a je bil njun glas enakovreden ostalim, odločal o predlogih za naložbe komitentom banke, ki so v njegovi pristojnosti.
Tisti, ki odloča, pa mora (na lastno odgovornost) preizkusiti pravilnost podlag za sprejeto odločitev (četrti odstavek 177. člena ZBan-11). Takšno je primerjalno gledano tudi stališče nemške sodne prakse.
Odločitev, ali naložbo odobriti ali ne, je prognostična odločitev, kot takšna pa tipična poslovna (podjetniška) odločitev. Tistemu, ki o tem odloča, je dopuščena zavestna izbira med dvema ali več alternativami, ki so dejansko mogoče in tudi pravno dopustne.
Čeprav se pravilo podjetniške presoje v okviru korporacijske odgovornosti nanaša na upravo, sodišče druge stopnje ne vidi nobenega tehtnega razloga, da se tudi presoja razumnosti odločitve KOB-a (organa uprave1, v katerem sta sodelovala in soodločala toženca) v zvezi s posameznim kreditnim poslom, predvsem v zvezi s priporočenimi kriteriji zavarovanja (Navodila za zavarovanje naložb, Priporočeni kriteriji zavarovanja glede na vrsto zavarovanja) ne bi presojala ob upoštevanju tega pravila (takšno stališče je v enem od omenjenih delovnih sporov zavzelo že VS RS, in sicer v odločbi VIII Ips 301/2016 z dne 6. 6. 20173). Presoditi je torej treba, ali je smel KOB pri vsaki od naložb razumno domnevati, da na podlagi primernih informacij ravna v najboljšem interesu banke.
Pritožba zmotno meni, da ustno opominjanje ne zadosti pogojem opominjanja pred odpovedjo najemne pogodbe. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče, ZPSPP ne predvideva, da mora biti odpoved pisna. Takšno je stališče večinske sodne prakse, podpira ga tudi teorija. Odločbe, ki zahtevajo pisni opomin, so osamljene.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnomočna sodna odločba - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - identifikacijski znak nepremičnine - vpis stavbe v kataster stavb
Zemljiškoknjižno sodišče je ravnalo prav, ko je dovolilo vknjižbo na podlagi pravnomočne sodbe o oblikovanju etažne lastnine.
odpust obveznosti - preizkusno obdobje - razlogi za insolventnost - višina obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobja
Razlogi za insolventnost so le ena izmed pomembnih okoliščin, ki jo mora sodišče upoštevati pri določitvi preizkusnega obdobja, in ji, glede na vse okoliščine primera, dati ustrezno težo (tudi v primerjavi z ostalimi pravno pomembnimi razlogi).
družba z omejeno odgovornostjo - informacijska pravica družbenika - pravica družbenika do informacije in vpogleda - predpostavke za sodno uveljavljanje pravice - odločanje poslovodje - odklonitev zahteve - odločanje družbenikov - dvostopenjsko odločanje - pravni interes predlagatelja - trditveno in dokazno breme
Poslovodja je tisti, ki mora poskrbeti, da o njegovi odklonitvi zahteve družbenika za pridobitev informacij in vpogled v listine odločijo (ostali) družbeniki.