OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008998
ZKP člen 538, 542. OZ člen 179. URS člen 27, 30.
povračilo škode - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - neupravičena obsodba - neutemeljeno odvzeta prostost - ustavitev kazenskega postopka - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za neutemeljen pripor - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - odmera odškodnine - enotna odškodnina - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - duševne bolečine - osebnostna ali vedenjska motenost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pravno pomembno je samo dejstvo, da se je za priprtega/zaprtega končal postopek na enega izmed zakonsko naštetih načinov. Če je temu tako, govorimo o neutemeljeno odvzeti prostosti. V obravnavanem primeru je bila tožniku izrečena kazenska sankcija, v zvezi z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa je bil zaradi zastaranja kazenskega pregona nato kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen. Zato gre tožniku (za 1287 dni odvzeto prostost) pravica do odškodnine.
spor majhne vrednosti - sodba v postopku v sporih majhne vrednosti - sodba s skrajšano obrazložitvijo - pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo - gola pritožba - napoved pritožbe zoper sodbo
Sodišče prve stopnje ima možnost, da po izvedenem postopku izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo. To pomeni, da v obrazložitvi sodbe navede samo tožbene zahtevke in dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke, pravni pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če bo stranka pritožbo napovedala (prvi odstavek 496. člena ZPP). V predmetnem postopku sodišče prve stopnje te možnosti ni izkoristilo in sodbe s skrajšano obrazložitvijo ni izdalo. Takoj po koncu postopka je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, torej z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP. Ob tem je v pravnem pouku sodbe jasno navedlo, da je treba pritožbo (in ne napoved pritožbe) vložiti v 8 dneh od prejema sodbe, pojasnilo procesne zahteve za njeno vložitev (oblikovne zahteve, zastopanje, plačilo sodne takse) ter navedlo pritožbene razloge, zaradi katerih se lahko izpodbija sodba v sporu majhne vrednosti.
Tožena stranka je kljub navedenemu v pritožbenem roku vložila vlogo, naslovljeno "Napoved pritožbe". Ker je prejela sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP in bila v njej napotena na vložitev pritožbe (ne napovedi pritožbe), je višje sodišče (enako kot prvostopenjsko) njeno vlogo štelo kot pritožbo in jo kot takšno tudi obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00008520
ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 3/3, 6, 11, 42, 48, 49.
ničnost - pasivna legitimacija - nujni sosporniki - stranke pogodbe - stranke postopka - razlaga zakona - jezikovna razlaga - sistematična razlaga - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - javna naročila - splošna in specialna zakonska ureditev - kontradiktornost
Pogoje za ničnost pogodbe zaradi kršitev pravil o javnem naročanju in njeno uveljavljanje je potrebno v prvi vrsti presojati po ZPVPJN, po OZ in ZPP pa (le) tista vprašanja, ki jih ZPVPJN ne ureja.
Omenjeni zakon tudi v postopkih ugotavljanja ničnosti pogodbe, sklenjene med naročnikom in izbranim ponudnikom, izbranemu ponudniku ne daje položaja stranke.
ZPVPJN kot specialni predpis vprašanja, kdo je lahko oziroma ne more biti stranka sodnega postopka in način zagotavljanja kontradiktornosti, ureja (in to celo drugače kot ZPP), tako da po prepričanju pritožbenega sodišča razlogov za uporabo ZPP ni.
OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
verzija - zastaralni roki - gospodarska pogodba - (ne)obrazloženost sodbe - splošni zastaralni rok - zapadlost terjatve - kdaj začne zastaranje teči
Obrazložitev zadostuje, če je mogoče stališča sodišča prve stopnje, ki so izražena bodisi izrecno bodisi implicitno, dovolj jasno razbrati in je s tem omogočen preizkus njihove pravilnosti. Sodišče prve stopnje pa je dovolj jasno obrazložilo, zakaj šteje, da je tožbeni zahtevek zastaran.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kolektivni odpust - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba tožnici priznati trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki do 31. 8. 2016, saj se je 1. 9. 2016 za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlila pri drugem podjetju, izvzeti pa je treba obdobji, ko je bila za določen čas zaposlena od 4. 6. do 30. 9. 2015 in od 10. 3. 2016 do 30. 6. 2016.
Ni podlage, da bi se uspeh delavca, ki v sporu glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi uspe s temeljem (ugotovitev nezakonitosti odpovedi), ugotavljal na podlagi prisojene višine odmerjene reparacije, časa trajanja delovnega razmerja ali odmere denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 v razmerju do tožbenega zahtevka.
odškodninska odgovornost - dejanska škoda - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je jasno in konkretno navedla, plačilo katere škode zahteva, v kakšnih zneskih in podala način izračuna škode, s čemer se je trditveno in dokazno breme, da škoda tožeči stranki ni nastala oziroma ji ni nastala v zatrjevani višini, preneslo na toženo stranko.
Stranka se mora, če želi preprečiti fikcijo, da dejstva priznava, obrazloženo izjaviti o tem, zakaj nasprotuje navedbam in dokazom nasprotne stranke, zakaj nasprotuje navedbam (in dokazom) nasprotne stranke.
Zastopanje pooblaščenca stranke na ogledu predstavlja storitev, enakovrstno zastopanju pooblaščenca na naroku.
Tožena stranka je svoje trditve, da so bile posojilne pogodbe zgolj navidezne, sestavljene zato, da je tožnik svoje osebne stroške plačeval s pomočjo toženke in se na ta način izognil plačilu DDV, utemeljevala z navedbo stroškov, ki naj bi jih toženka plačevala za tožnika (adaptacija stanovanja, stroški šolnine in nakup osebnega vozila). Sodišče je ugotovilo, da je toženka izkazala, da je za tožnika poravnala stroške študija, vendar je zaključilo, da ti stroški niso predmet tega postopka in da bi morala toženka zahtevek za povrnitev teh stroškov določno uveljavljati, bodisi z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. Utemeljeno opozarja tožena stranka v pritožbi, da ne uveljavlja zahtevka zoper tožečo stranko (saj ga nima), ampak z dokazanim plačilom šolnine za tožnika izkazuje sklenitev dogovora o plačevanju tožnikovih stroškov, kar je sodišče prezrlo.
dedovanje - zakoniti dedič - krog zakonitih dedičev - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - spor o obsegu zapuščine - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - odločitev o že pravnomočno razsojeni stvari
Sodišče je zmotno opredelilo krog zakonitih dedičev po pokojni A. Njen zakoniti dedič je tudi pokojni mož C. starejši, ki je umrl tekom zapuščinskega postopka po njej. Treba je ugotoviti, kdo so dediči po njem.
Zahtevana napotitev na pravdo bi pomenila nedopustno ponovno vsebinsko odločanje o vprašanju obsega zapustničinega premoženja, o katerem je med dediči že pravnomočno odločeno. Nenazadnje pa bi ponovna prekinitev postopka nedopustno podaljšala zapuščinski postopek.
ZDR člen 137, 137/2, 147, 147/7, 206.. ZSPJS člen 32.. KPJS člen 45.. OZ člen 365.
nadure - neenakomerno razporejen delovni čas - policist - referenčno obdobje - zastaranje
Ure, ki v primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa ostanejo neizkoriščene po preteku posameznega referenčnega obdobja, predstavljajo delo preko polnega delovnega časa. Za takšne ure pripada delavcu nadomestilo plače v višini 100 % urne postavke v skladu z 32. členom ZSPJS in dodatek, ki po 45. členu KPJZ znaša 30 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.
Delovni čas je mogoče razporejati le znotraj vsakokratnega referenčnega obdobja, ob koncu pa mora priti do izravnave, če izravnave ni in ima delavec višek ur, je opravil nadurno delo in ima pravico do plačila zanj, če pa ima manjko ur, mu delodajalec ni zagotovil dela, delavec pa je upravičen do nadomestila plače skladno z drugim odstavkom 137. člena ZDR-1. Vsako referenčno obdobje se mora šteti od nič, viški in manjki ur se lahko prenašajo iz meseca v mesec le znotraj referenčnega obdobja.
izredna denarna socialna pomoč - vročanje - dejansko bivališče - sprememba prebivališča
V primeru, če tožnica na naslovu, ki ga je sama navedla v vlogah, dejansko ni prebivala, bi morala CSD sporočiti morebitne spremembe stalnega prebivališča ali naslova za vročanje. Ker tega ni storila, se ne more uspešno sklicevati na to, da ji odločbi nista bili vročeni.
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - omejitev višine odškodnine
Ker je dopustno izpodbijati domnevo o vzročni zvezi med ravnanjem toženca in višino škode tudi iz razloga, da zaradi zamude pri izvedbi ukrepov za sanacijo insolvenčnega stanja ni mogla nastati domnevana škoda ali pa vsaj ne v zatrjevani višini, pomeni, da so zmotne pritožbene trditve o nedopustnosti zamujanja, seveda pa se s podaljševanjem zamude povečuje (odvisno od poslovanja v tem obdobju) možnost povečevanja škode upnikom. Odpravi te škode pa služi tožba po 44. členu ZFPPIPP.
Odškodninska odgovornost poslovodje do upnikov se ne presoja po določbah prvega odstavka 131.člena Obligacijskega zakonika, ampak so predpostavke odškodninske odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov in razlogi za razbremenitev te odgovornosti (razbremenilni razlogi) v celoti urejeni s posebnimi pravili po ZFPPIPP, ki kot lex specialis izključujejo uporabo splošnega pravila o predpostavkah neposlovne odškodninske odgovornosti.
V enakem položaju do družbe so upniki glede na vrsto terjatev, ki jih priglašajo ali se po zakonu štejejo za priglašene glede na 19. člen in 21. člen ZFPPIPP. Pritožba pa zmotno meni, da velja enako tudi za dejanja po 2. točki četrtega odstavka 34. člena (pravna dejanja, ki bi bila v stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP), saj so pri izpodbojnih dejanjih v enakem položaju vsi upniki stečajnega dolžnika, ki plačila še niso prejeli in pričakujejo poplačilo iz stečajne mase, upnik, ki ni obravnavan enako pa je pri izpodbojnih dejanjih tisti, v čigar korist je izpodbojno dejanje bilo opravljeno. Ali drugače povedano vsi upniki stečajnega dolžnika so neenako obravnavani glede na upnika, ki jih poplačan.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - soglasje sodišča za oddajo v najem - pritožba - stranka stečajnega postopka - legitimacija za vložitev pritožbe
Ker pritožnica ni stranka stečajnega postopka niti ji zakon kot osebi, ki se zanima za najem, ne daje pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, se odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper sklep izkaže kot pravilna.
ZIZ člen 196, 197, 198, 208. ZFPPIPP člen 221e, 221e/4, 221e/5.
poenostavljena prisilna poravnava - ločitvena pravica - sklep o poplačilu
Sporno je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi je zavarovani del ter kateri je nezavarovani del. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008341
ZPP člen 186, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 221d, 221d/4.
upravnik - stroški upravljanja in vzdrževanja - trditveno in dokazno breme - prekluzija - prekinitev postopka - pripojitev - priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev
Prekinitev je nastopila na podlagi zakona, ker je prvotna tožena stranka zaradi pripojitve k sedanji toženi stranki prenehala obstajati.
Upravnik mora za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od ugovorov tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010516
OZ člen 179, 182, 299. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu člen 20a.
obseg nepremoženjske škode - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoča škoda - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti
Prisojena odškodnina v celoti ustreza merilom iz določbe 179. člena OZ, po kateri gre tožniku pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah, glede na okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in strahu ter njihovo trajanje.
Uporaba 20.a člena ZOZP ne pride v poštev, ker ureja le primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačale odškodnine, pa ta določba teka zakonitih zamudnih obresti oz. zamude zavarovalnice ne ureja in je treba v tem primeru za tek zamudnih obresti uporabiti določbo 299. člena OZ.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - verjetnost nastanka škode - nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda - tožba za razveljavitev pogodbe - notarski zapis - tuja pravna oseba - višina upnikove terjatve - nasprotna izvršba - stroški predloga za odlog - neutemeljeno povzročeni stroški
Pri odločitvi o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ni bilo upoštevano, da sta dolžnika vložila tožbo na ugotovitev neveljavnosti pogodbe v notarskem zapisu, da gre za visok znesek terjatve, da je upnik tuja gospodarska družba s sedežem v Švici in da obstaja bojazen, da bi dolžnika v primeru realizacije plačila ostala brez premoženja in bi z nasprotno izvršbo težko izterjala zneske.
Dolžnik kljub uspehu s predlogom za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku ni upravičen do povračila stroškov v zvezi s predlogom za odlog izvršbe, saj mu upnik teh stroškov ni povzročil neutemeljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - izostanek z dela - razrešitev s funkcije
Ker je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je tožnik tisti, ki mora dokazati, da mu je bila izdana odredba o čakanju na delo doma do nadaljnjega, in da je bil o tej odredbi 8. 7. 2014 obveščen po telefonu, ni presodilo (in v tem delu je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno), ali je tožena stranka svojemu dokaznemu bremenu v tem sporu uspela zadostiti. Sodišče prve stopnje bi moralo ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera preveriti, ali je tožena stranka dokazala, da je bil tožnik v času od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 odsoten iz razlogov, ki niso bili na strani tožene stranke, namreč da je bilo tožniku odrejeno čakanje na delo doma le za 5 ur dne 11. 7. 2014 in da je bil o tem 8. 7. 2014 obveščen po telefonu. Šele ta ugotovitev bi omogočala zaključek, da tožnik od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 res ni prišel na delo in o razlogih za svojo odsotnost tožene stranke ni obvestil, kot tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita tožena stranka.
pravično zadoščenje - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - obveznost uveljavljanja pospešitvenih sredstev - vsebina vloge - predpostavka za uveljavljanje odškodnine
Pravično zadoščenje, ki ga tožniki zahtevajo v obliki odškodnine, je pogojeno z izčrpanjem pospešitvenih pravnih sredstev. To sta: nadzorstvena pritožba, ki ji je bilo ugodeno, ali rokovni predlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00008747
OZ člen 190, 191, 319. ZZZDR člen 123.
neupravičena pridobitev - načelo volenti non fit in iuria - privolitev v prikrajšanje - prenehanje preživninske obveznosti - izterjava preživnine - odpust dolga - celovita dokazna ocena - dokazna ocena priče - sodba presenečenja
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v obrazložitvi izpodbijane odločitve manjka opredelitev, kako je s prenehanjem obveznosti, če obstaja pravnomočen sklep o izvršbi, iz katerega izhaja, da je upnik upravičen do preživnine tudi po 26. letu starosti. Najprej je treba ugotoviti, da kaj takšnega v sklepu o izvršbi niti ni določeno. Poleg tega pa odgovor na vprašanje o prenehanju zakonske obveznosti preživljanja izhaja iz 123. člena ZZZDR ne pa iz izreka sklepa o izvršbi.