Toženec je odpravnino od tožeče stranke prejel zaradi podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zoper katero je nato vložil tožbo in v sporu uspel. S pravnomočno sodbo je bilo namreč ugotovljeno, da je sporna odpoved nezakonita in ga je bila tožeča stranka dolžna reintegrirati. S tem je odpadla podlaga, na podlagi katere je bila tožencu odpravnina izplačana, zato je toženec dolžan prejeti znesek vrniti.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - varščina za udeležbo na javni dražbi
Dva kupca na javni dražbi ne moreta nastopati skupaj, tako da bi kupila nepremičnino vsak do 1/2. Vsak od morebitnih kupcev bi moral plačati celotno varščino.
ZZZDR člen 12, 51, 56, 58, 58/2, 59, 59/2. ZMZPP člen 48, 48/1, 53, 53/2, 67, 67/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - privolitev stranke - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - dolgovi, ki obremenjujejo skupno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdi
Iz trditev obeh strank sicer izhaja, da v njuno skupno premoženje poleg hiše v Sloveniji sodita tudi dve nepremičnini v F., vendar pa tožbenega zahtevka, ki bi se nanašal na ugotovitev lastništva na nepremičninah v F., vsaj zaenkrat ni. Poleg tega se toženka, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), pristojnosti slovenskega sodišča ni uprla, preden je vložila odgovor na tožbo, niti preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari (drugi odstavek 53. člena ZMZPP). Zato je sklicevanje prvostopenjskega sodišča na drugi odstavek 67. člena ZMZPP materialno pravno zmotno in odločitev o zavrženju tistih delov tožbe, ki se neposredno ne nanašajo na hišo v Sloveniji, nima podlage v zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008635
OZ člen 148, 179, 335, 336, 352. URS člen 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 41.
izvrševanje pripora - pravica do osebnega dostojanstva - omejitev svobode gibanja - slabe življenjske razmere - zaprt prostor - bivalni prostor - bivalne razmere v priporu - duševne bolečine - zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - znan obseg nepremoženjske škode - pričetek teka zastaralnega roka - zastaranje neposlovne odškodninske terjatve
Tožnik je bil med prestajanjem pripora zaprt v premajhni sobi, kjer je preživel 21 ur na dan, v trajanju več kot leto dni in pol. Njegov položaj je bil dodatno poslabšan v poletnih mesecih ter ob slabem vremenu, ko je bilo oteženo sprehajanje po nepokritem dvorišču. Navedene okoliščine predstavljajo protipraven poseg v tožnikovo pravico do osebnega dostojanstva, tožnik pa je upravičen do pravične denarne odškodnine v višini 5.620 EUR.
Pripor v nehumanih razmerah je treba obravnavati kot en škodni dogodek, zato prične zastaranje teči prvi dan po izpustitvi iz pripora. Oškodovancu je bila celotna nepremoženjska škoda znana, ko je kršitev njegovih osebnostnih pravic prenehala.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 146, 146/1, 175, 175/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odločba davčnega organa - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti
Odločbo na podlagi odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo davčni organ izda, kadar dolžnikov dolžnik terjatve ne plača prostovoljno. Takšna odločba je izvršilni naslov v smislu odločbe o denarni nedavčni obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00008520
ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 3/3, 6, 11, 42, 48, 49.
ničnost - pasivna legitimacija - nujni sosporniki - stranke pogodbe - stranke postopka - razlaga zakona - jezikovna razlaga - sistematična razlaga - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - javna naročila - splošna in specialna zakonska ureditev - kontradiktornost
Pogoje za ničnost pogodbe zaradi kršitev pravil o javnem naročanju in njeno uveljavljanje je potrebno v prvi vrsti presojati po ZPVPJN, po OZ in ZPP pa (le) tista vprašanja, ki jih ZPVPJN ne ureja.
Omenjeni zakon tudi v postopkih ugotavljanja ničnosti pogodbe, sklenjene med naročnikom in izbranim ponudnikom, izbranemu ponudniku ne daje položaja stranke.
ZPVPJN kot specialni predpis vprašanja, kdo je lahko oziroma ne more biti stranka sodnega postopka in način zagotavljanja kontradiktornosti, ureja (in to celo drugače kot ZPP), tako da po prepričanju pritožbenega sodišča razlogov za uporabo ZPP ni.
invalidska pokojnina - II. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - datum nastanka invalidnosti
Priznanje pravice do invalidske pokojnine je v primeru, da je II. kategorija pri zavarovancu ugotovljena zaradi bolezni pogojena z izpolnitvijo zahtevane pokojninske dobe in sicer, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna dela kot polna leta.
Pokojninska doba in izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavlja na dan nastanka invalidnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010516
OZ člen 179, 182, 299. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu člen 20a.
obseg nepremoženjske škode - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoča škoda - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti
Prisojena odškodnina v celoti ustreza merilom iz določbe 179. člena OZ, po kateri gre tožniku pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah, glede na okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in strahu ter njihovo trajanje.
Uporaba 20.a člena ZOZP ne pride v poštev, ker ureja le primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačale odškodnine, pa ta določba teka zakonitih zamudnih obresti oz. zamude zavarovalnice ne ureja in je treba v tem primeru za tek zamudnih obresti uporabiti določbo 299. člena OZ.
čast in dobro ime - poseg v čast in dobro ime - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - protipravno ravnanje - novinarska etika - odškodninska odgovornost novinarja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Toženkin prispevek je bil objavljen v okviru napovednika, s katerim je bilo nakazano možno sodelovanje tožnika z radikalnimi islamisti in da si je v ta namen tudi kupil avtomatsko puško z risano cevjo, t.i. risanico. Prispevka voditelja in toženke je treba upoštevati kot celoto. Pritrditi je pritožbi, da bi povprečni gledalec mogel (v luči napovednika) razumeti, da je tožnik orožje kupil z namenom, da se pridruži islamskim skrajnežem. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se sodba ne izreče o tožnikovih trditvah, da je toženka razpolagala s podatki, ki bi, če bi jih predstavila, tožnika prikazale v drugi luči. V kolikor bi se v dokaznem postopku izkazalo, kot trdi tožnik, da je toženka zavestno zamolčala ključne informacije o tožniku in sicer, da je tožnik član strelskega društva in kupljeno puško znamke ... uporablja v ta namen in da orožje posneto v trgovini priče M. R. (prikazano v prispevku) ni tisto, katerega nakup izkazuje potrdilo o prodaji orožja, bi to moglo vplivati na presojo odgovornosti toženke.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev upnika na pravdo - položaj stranke v postopku - zahteva za ločitev zapuščine
Sklep o dedovanju lahko izpodbijajo le stranke zapuščinskega postopka, to pa so dediči zapustnice. Po ustaljeni sodni praksi so stranke zapuščinskega postopka tudi upniki v primeru, ko uveljavljajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, kar lahko storijo v roku treh mesecev od uvedbe dedovanja (prvi odstavek 143. člena ZD), dedovanje pa se uvede s smrtjo zapustnika (prvi odstavek 123. člena ZD). Iz podatkov v spisu ni razvidno, da je prvi pritožnik v zakonskem roku zahteval ločitev zapuščine, torej prvemu tožniku ni mogoče priznati položaja stranke v tem zapuščinskem postopku. Prvi pritožnik ima položaj upnika, ki ima terjatev do zapustnice (glede stvarno pravnega zahtevka) in terjatev do zapuščine (glede zneska iz naslova pogrebnih stroškov), ti dve terjatvi pa lahko uveljavlja v pravdi zoper dediče.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009919
ZDR člen 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - kooperacijska pogodba - gradbeni podizvajalec - glavni izvajalec
Tožnik je bil v delovnem razmerju s prvotoženo stranko na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje del na delovnem mestu gradbeni delavec ‒ tesar za določen čas na območju Republike Slovenije. Toženi stranki sta sklenili kooperacijsko pogodbo, s katero sta se dogovorili, da bosta skupno, a vsaka s svojimi delavci, poslovno sodelovali in organizirali izvajanje posameznih gradbenih del na objektih, ki jih je na gradbišču v tujini gradila drugotožena stranka. Prvotožena stranka je bila v skladu z določili kooperacije pogodbe dolžna biti stalno prisotna na gradbišču v tujini ter skrbeti za koordinacijo in varnost svojih delavcev na gradbišču. Za izvedbo del na gradbišču je bila dolžna določiti odgovornega vodjo. Prvotožena stranka na gradbišču v tujini ni zagotovila prisotnosti odgovorne osebe, ki bi izpolnjevala navedene obveznosti iz kooperacijske pogodbe. S takšno opustitvijo nadzora nad delovnim procesom (posledično pa z opustitvijo nadzora nad delom tožnika) je kršila določila kooperacijske pogodbe in opustila svojo obveznost iz prvega odstavka 5. člena ZVZD-1.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke. Ta je imela na gradbišču vlogo glavnega izvajalca del, prvotožena stranka pa je bila le njen podizvajalec. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da iz določil kooperacijske pogodbe ne izhaja, da bi bil tožnik ali drugi delavci prvotožene stranke vključeni v delovni proces drugotožene stranke, namesto da bi raziskalo tudi dejanske okoliščine v zvezi s tem.
ZIZ člen 196, 197, 198, 208. ZFPPIPP člen 221e, 221e/4, 221e/5.
poenostavljena prisilna poravnava - ločitvena pravica - sklep o poplačilu
Sporno je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi je zavarovani del ter kateri je nezavarovani del. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje.
pogodba o lizingu - kasko zavarovanje - aktivna legitimacija - preprečevanje zavarovalnega primera - preprečevanje škode
Za presojo v nakazani smeri je glede na prakso VS RS (odločba II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011) odločilna pravna narava pogodbe o leasingu. Od opredelitve njene pravne narave je odvisno, ali prevzame nekatere značilnosti prodajne pogodbe. V tem primeru se zanjo uporabljajo določbe OZ o prodaji s pridržkom lastninske pravice ali prodaji na obroke (522. - 526. člen OZ), med drugimi tudi določba 521. člena, ki določa, da pri prodaji s pridržkom lastninske pravice nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena. Dodobra ustaljeno stališče sodne prakse VS RS je, da v primeru ko pogodba o finančnem leasuingu vsebuje, ali klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca ali klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe, če pa pogodba o leasingu ne vsebuje nobene od teh klavzul, prevzame zgolj značilnosti najemne pogodbe. Pri oceni, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine storil vse, kar je v smeri preprečitve zavarovalnega primera dolžan storiti, je v primeru izgube ali založitve ključev odločilna presoja, kakšen je običajni čas, v katerem se od skrbnega uporabnika avtomobila pričakuje, da reagira, in sicer od trenutka, ko ugotovi, da nima ključev (ker so se nekje založili ali izgubili), do trenutka, ko pride do spoznanja, da jih ne bo uspel najti.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni stroški - pravnomočnost odločitve o stroških - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Sodišče prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu razveljavilo pravnomočno odločitev o tem, da mora toženka plačati tožnici izvršilne stroške, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
pravično zadoščenje - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - obveznost uveljavljanja pospešitvenih sredstev - vsebina vloge - predpostavka za uveljavljanje odškodnine
Pravično zadoščenje, ki ga tožniki zahtevajo v obliki odškodnine, je pogojeno z izčrpanjem pospešitvenih pravnih sredstev. To sta: nadzorstvena pritožba, ki ji je bilo ugodeno, ali rokovni predlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008998
ZKP člen 538, 542. OZ člen 179. URS člen 27, 30.
povračilo škode - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - neupravičena obsodba - neutemeljeno odvzeta prostost - ustavitev kazenskega postopka - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za neutemeljen pripor - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - odmera odškodnine - enotna odškodnina - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - duševne bolečine - osebnostna ali vedenjska motenost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pravno pomembno je samo dejstvo, da se je za priprtega/zaprtega končal postopek na enega izmed zakonsko naštetih načinov. Če je temu tako, govorimo o neutemeljeno odvzeti prostosti. V obravnavanem primeru je bila tožniku izrečena kazenska sankcija, v zvezi z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa je bil zaradi zastaranja kazenskega pregona nato kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen. Zato gre tožniku (za 1287 dni odvzeto prostost) pravica do odškodnine.
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - omejitev višine odškodnine
Ker je dopustno izpodbijati domnevo o vzročni zvezi med ravnanjem toženca in višino škode tudi iz razloga, da zaradi zamude pri izvedbi ukrepov za sanacijo insolvenčnega stanja ni mogla nastati domnevana škoda ali pa vsaj ne v zatrjevani višini, pomeni, da so zmotne pritožbene trditve o nedopustnosti zamujanja, seveda pa se s podaljševanjem zamude povečuje (odvisno od poslovanja v tem obdobju) možnost povečevanja škode upnikom. Odpravi te škode pa služi tožba po 44. členu ZFPPIPP.
Odškodninska odgovornost poslovodje do upnikov se ne presoja po določbah prvega odstavka 131.člena Obligacijskega zakonika, ampak so predpostavke odškodninske odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov in razlogi za razbremenitev te odgovornosti (razbremenilni razlogi) v celoti urejeni s posebnimi pravili po ZFPPIPP, ki kot lex specialis izključujejo uporabo splošnega pravila o predpostavkah neposlovne odškodninske odgovornosti.
V enakem položaju do družbe so upniki glede na vrsto terjatev, ki jih priglašajo ali se po zakonu štejejo za priglašene glede na 19. člen in 21. člen ZFPPIPP. Pritožba pa zmotno meni, da velja enako tudi za dejanja po 2. točki četrtega odstavka 34. člena (pravna dejanja, ki bi bila v stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP), saj so pri izpodbojnih dejanjih v enakem položaju vsi upniki stečajnega dolžnika, ki plačila še niso prejeli in pričakujejo poplačilo iz stečajne mase, upnik, ki ni obravnavan enako pa je pri izpodbojnih dejanjih tisti, v čigar korist je izpodbojno dejanje bilo opravljeno. Ali drugače povedano vsi upniki stečajnega dolžnika so neenako obravnavani glede na upnika, ki jih poplačan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009255
ZTLR člen 22, 22/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zavlačevanje postopka - načelo ekonomičnosti postopka - stvarnopravni zahtevek - nova stvar - obseg vlaganj - sprememba vrednosti nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - neplačilo predujma za izvedenca - zahtevek na povrnitev vlaganj
S spremembo tožbe se je tožnik oddaljil od prvotno postavljenega zahtevka na ugotovitev skupnega premoženja, saj je uveljavljal zahtevek na vzpostavitev etažne lastnine. Za odločanje o tovrstnih zahtevkih pa je pristojno nepravdno sodišče. Dopustitev spremenjenega zahtevka bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki je - kot pravilno ugotavlja že prvo sodišče - odločilno pri presoji dopustnosti spremembe.
V razmerju do prve toženke je zahtevek iz naslova vlaganj, skladno z utrjeno sodno prakso, preuranjen. Tožnik nepremičnine še vedno uporablja, zato prikrajšanje pri njem še ni nastopilo.
motenje posesti - protipraven poseg v obstoječe dejansko stanje - protipravnost posega v posest - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Posest je zaščitena zaradi varstva obstoječega pravnega reda in miru. Smisel posestnega varstva je vzdrževanje dejanskega stanja, omejevanje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic in s tem preprečevanje posledic, ki zaradi samovoljnih posegov lahko vplivajo na pravni red in razmerje med ljudmi.