ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.. ZPIZ-1 člen 102, 103.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Zmanjšanje obsega prejetih faktur, ki jih je potrebno skenirati, ukinitev vpisovanja računov ter raznašanja pošte za druge oddelke, zaradi česar se je potreba po tožnikovem delu zmanjšala, preostanek njegovih delovnih nalog pa so si razdelili, prav gotovo pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - soglasje sodišča za oddajo v najem - pritožba - stranka stečajnega postopka - legitimacija za vložitev pritožbe
Ker pritožnica ni stranka stečajnega postopka niti ji zakon kot osebi, ki se zanima za najem, ne daje pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, se odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper sklep izkaže kot pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00008341
ZPP člen 186, 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 221d, 221d/4.
upravnik - stroški upravljanja in vzdrževanja - trditveno in dokazno breme - prekluzija - prekinitev postopka - pripojitev - priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev
Prekinitev je nastopila na podlagi zakona, ker je prvotna tožena stranka zaradi pripojitve k sedanji toženi stranki prenehala obstajati.
Upravnik mora za sklepčnost tožbe navesti, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med lastnike. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od ugovorov tožene stranke.
kolizija interesov - prokurist - družbenik - bodoča potencialna škoda
Novela ZGD-1D je z namenom odprave nasprotja interesov za 38. členom dodala 38.a člen, ki (je) določa(l), da lahko poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi, sklene le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe, če družba nadzornega sveta ali upravnega odbora nima, pa mora dati soglasje skupščina (prvi odstavek 38.a člena ZGD-1D). To naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskih koristim. Novela ZGD-1G je določbo 38.a člena ZGD-1 nekoliko spremenila. Osrednja sprememba se nanaša pravzaprav le na to, da zakon po novem (v prvem do tretjem odstavku 38.a člena) postavlja nekakšno abstraktno dolžnost zvestobe družbi. Gre za svojevrstno generalno klavzulo, ki naj bi omogočila, da se pravno obvladajo tisti konflikti v družbi, katerih razrešitev vnaprej z zakonom ni predvidena. Dolžnost zvestobe družbi je sama po sebi bistven del nezapisanega pravnega reda v pravu družb.
goljufija na škodo EU - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - uporaba kazenskega zakona - stek - oškodovanec - dejanje po zakonu ni kaznivo - sprememba zakona
V času storitve dejanja je kazenski zakon inkriminiral le nenamensko porabo subvencije, pridobljene s preslepitvijo, kar se obdolžencu ne očita, očita se mu namreč nenamenska poraba sicer zakonito pridobljene subvencije. Uporaba zakonito pridobljene subvencije oziroma posojila v druge namene, kot so bili dogovorjeni, je bila inkriminirana šele s spremembo drugega odstavka 230. člena v noveli KZ-1B, uveljavljeni 15. 5. 2012.
Medtem ko je KZ-1 (že po poimenovanju člena sodeč) inkriminiral zgolj preslepitev pri "pridobitvi" posojila ali ugodnosti, je novela KZ-1B uzakonila tudi podlago za kazenski pregon protagonistov preslepitev pri pridobivanju "in uporabi" posojila ali ugodnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010516
OZ člen 179, 182, 299. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu člen 20a.
obseg nepremoženjske škode - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - bodoča škoda - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti
Prisojena odškodnina v celoti ustreza merilom iz določbe 179. člena OZ, po kateri gre tožniku pravična denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah, glede na okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in strahu ter njihovo trajanje.
Uporaba 20.a člena ZOZP ne pride v poštev, ker ureja le primere, ko ima zavarovalnica tri mesece časa od vložitve zahtevka, da poda utemeljeno ponudbo za odškodnino, če odgovornost ni bila sporna in je bila škoda v celoti ocenjena. Če pa zavarovalnica v treh mesecih ni pravilno plačale odškodnine, pa ta določba teka zakonitih zamudnih obresti oz. zamude zavarovalnice ne ureja in je treba v tem primeru za tek zamudnih obresti uporabiti določbo 299. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009488
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 167, 167/1, 167/2, 169, 169/3.
preiskava - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilja v družini - utemeljeni razlogi za sum - pravni standard - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pristojnost preiskovalnega sodnika
Strinja se pritožbeno sodišče z nadaljnjimi pritožbenimi izvajanji, da je preiskovalna sodnica s tem, ko je po zaslišanju osumljenca (24. 11. 2017), za dne 1. 12. 2017 razpisala narok po tretjem odstavku 169. člena ZKP in nanj celo povabila oškodovanko, kršila določbo tretjega odstavka 169. člena ZKP. Skladno s to določbo lahko namreč preiskovalni sodnik, preden odloči o zahtevi državnega tožilca, povabi državnega tožilca in tistega zoper katerega je vložil zahtevo za preiskavo, naj določenega dne prideta k sodišču, če je treba, da se izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi, ali če misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava. Navedena določba ZKP pa ne predvideva da bi se na tak predhodni narok povabilo tudi oškodovanko in jo na njem zasliševalo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je opisana relativna kršitev bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - neutemeljen odpovedni razlog - bolniški stalež - individualni odpust
Toženka se je za zmanjšanje zaposlenih odločila zaradi upada prometa. Kljub takemu dejstvu pa je toženka v juliju in avgustu 2016 za določen čas zaposlila dva delavca, in to na delovnem mestu ključavničar II, na katerem je bil zaposlen tudi tožnik. Ob nadaljnjem dejstvu, da je toženka na tem delovnem mestu imela zaposlenih 17 delavcev, da je menila, da je le eden od njih odveč, da ni počakala, da se iztečejo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak se je odločila podati odpoved tožniku, ki je bil v bolniškem staležu, vsa ta dejstva opravičujejo domnevo, da je toženka ob podaji odpovedi pogodbe tožniku kršila prepoved diskriminacije.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - varščina za udeležbo na javni dražbi
Dva kupca na javni dražbi ne moreta nastopati skupaj, tako da bi kupila nepremičnino vsak do 1/2. Vsak od morebitnih kupcev bi moral plačati celotno varščino.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - solastnina - delitev solastnine - civilna delitev - dokazna ocena
Če nobeden od udeležencev nima finančnih sredstev za prevzem fizično nedeljive stvari in za izplačilo solastnega deleža po določbah petega in šestega odstavka 70. člena SPZ, pride v poštev le civilna delitev solastne stvari.
invalidska pokojnina - II. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - datum nastanka invalidnosti
Priznanje pravice do invalidske pokojnine je v primeru, da je II. kategorija pri zavarovancu ugotovljena zaradi bolezni pogojena z izpolnitvijo zahtevane pokojninske dobe in sicer, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna dela kot polna leta.
Pokojninska doba in izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavlja na dan nastanka invalidnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00008292
ZDR-1 člen 4. OZ člen 82, 83.
pogodba o štipendiranju - kršitev pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti - vračilo štipendije - vračilo izplačanih sredstev - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev štipendista - zaposlitev pri slovenskem delodajalcu - zaposlitev pri tujem delodajalcu - pogodba o zaposlitvi - fiktivna pogodba - fiktivna zaposlitev - dejansko opravljanje dela - delovno razmerje - definicija delovnega razmerja - uporaba določil pogodbe - razlaga pogodbenih določil - razlaga spornih določil pogodbe - nejasna določila pogodbe - jasna pogodbena določila - namen pogodbe - namen pogodbenih strank
Po pogodbi o štipendiranju bi moral toženec skleniti delovno razmerje z delodajalcem s sedežem v RS s polnim delovnim časom vsaj za toliko let, kolikor študijskih let je trajalo štipendijsko razmerje. Obstoj takšnega razmerja pa predpostavlja ne le sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi delavčevo vključenost v delovni proces oziroma dejansko opravljanje dela za delodajalca (glej 4. člen ZDR-1). Da bi bilo temu tako, pa toženec ni izkazal.
Da zgolj sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni dovolj za veljavno izpolnitev pogodbenih obveznosti, je jasno razvidno že iz samega besedila pogodbene določbe (oziroma ob uporabi zgolj t.i. jezikovne razlage). Že samo besedilo določbe daje namreč nedvoumen odgovor, da mora štipendist z delodajalcem v RS skleniti delovno razmerje, katerega vsebino jasno opredeljuje 4. člen ZDR-1. Pritožnikovo nasprotovanje navedbi sodišča prve stopnje, da je potrebno pri razlagi pogodbe upoštevati tudi njen namen (ki naj mu ne bi bil znan), za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve ni bistveno.
Za veljavnost oporoke morajo biti kumulativno podani znaki oporočne sposobnosti, in sicer mora oporočitelj biti pri zavesti, mora prepoznati osebe, katerim kaj zapušča, mora vedeti, kaj zapušča z oporoko, ter se mora zavedati, da sestavlja oporoko.
Po algoritmu Vrhovnega sodišča RS je izračun takšen, da se vrednost obveznic, izdanim bankam v sanaciji, ne odšteva od preostanka premoženja.
Izračun izvedenca je simulacija, saj do dokončne bilance oziroma vpogleda v zaključno bilanco, ni prišlo. Tako je izvedenec izračunal "de facto" sanacijo, kar je vedno hipotetični izračun.
motenje posesti - protipraven poseg v obstoječe dejansko stanje - protipravnost posega v posest - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Posest je zaščitena zaradi varstva obstoječega pravnega reda in miru. Smisel posestnega varstva je vzdrževanje dejanskega stanja, omejevanje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic in s tem preprečevanje posledic, ki zaradi samovoljnih posegov lahko vplivajo na pravni red in razmerje med ljudmi.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/3.
zamudna sodba - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza
Po tretjem odstavku 118. člena ZDR-1 lahko delavec ali delodajalec predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi uveljavljata do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Tožnica sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v tožbi ni predlagala, tožena stranka pa je tovrstni predlog podala šele po tem, ko so že nastopili pogoji za izdajo zamudne sodbe oziroma, za ugoditev tožbenemu zahtevku, torej tudi glede poziva nazaj na delo k toženi stranki, kar pa izključuje uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 116, 166/1.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 102/1.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Tožnica je zaradi posledic bolezni invalidka III. kategorije. Z odločbo ZPIZ ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Tožena stranka tožnici poizkušala najti ustrezno zaposlitev pri drugih delodajalcih (invalidskih podjetjih), vendar neuspešno, zato je Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaprosila za mnenje glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Komisija je podala pozitivno mnenje, s tem pa je bil izpolnjen pogoj za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove po šestem odstavku 40. člena ZZRI.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 146, 146/1, 175, 175/1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odločba davčnega organa - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - izterjava druge denarne nedavčne obveznosti
Odločbo na podlagi odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo davčni organ izda, kadar dolžnikov dolžnik terjatve ne plača prostovoljno. Takšna odločba je izvršilni naslov v smislu odločbe o denarni nedavčni obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - prekluzija
Kadrovski načrt ni namenjen določitvi pogojev za zasedbo posameznega delovnega mesta, ampak se z njim, kot izhaja iz 42. člena ZJU, prikaže dejansko stanje zaposlenih in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. Predlog kadrovskega načrta pa se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da bi morala tožena stranka, skladno s predvidenimi zaposlitvami iz svojega kadrovskega načrta za sporna leta, dopolniti Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest že pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in ne šele v času tožnikovega odpovednega roka.
Temu stališču pa sledi tudi napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je s tem tožena stranka ravnala nezakonito, in zlorabila pravico, da pravočasno sistemizira delovno mesto višji svetovalec za pravne zadeve. Kadrovski načrt je prikaz načrtovanih sprememb v številu javnih uslužbencev, ki toženo stranko zavezuje le v tej smeri, da predvidenega števila zaposlenih brez spremembe kadrovskega načrta ne preseže, ne zavezuje pa je, da mora zaposliti načrtovano število javnih uslužbencev, če za to ni potrebe. Sistemizacijo je dolžna spremeniti ob potrebi po zaposlitvi javnega uslužbenca za opravljanje določenega dela, če je to predvideno v kadrovskem načrtu in ima za to na razpolago tudi sredstva.
odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - nezadostna trditvena podlaga
Spor v predmetni zadevi se nanaša na odškodninski zahtevek tožnice zoper toženo stranko iz naslova nepravočasnega odločanja tožene stranke o pritožbah tožnice zoper izdane odločbe. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala dokazati višino vtoževane nematerialne škode, jo po posameznih postavkah konkretno opredeliti. Zgolj navedba, da je hodila k psihiatrinji, še ne izkazuje vtoževane nematerialne škode. Enako velja za višino materialne škode.