CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009255
ZTLR člen 22, 22/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zavlačevanje postopka - načelo ekonomičnosti postopka - stvarnopravni zahtevek - nova stvar - obseg vlaganj - sprememba vrednosti nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - neplačilo predujma za izvedenca - zahtevek na povrnitev vlaganj
S spremembo tožbe se je tožnik oddaljil od prvotno postavljenega zahtevka na ugotovitev skupnega premoženja, saj je uveljavljal zahtevek na vzpostavitev etažne lastnine. Za odločanje o tovrstnih zahtevkih pa je pristojno nepravdno sodišče. Dopustitev spremenjenega zahtevka bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki je - kot pravilno ugotavlja že prvo sodišče - odločilno pri presoji dopustnosti spremembe.
V razmerju do prve toženke je zahtevek iz naslova vlaganj, skladno z utrjeno sodno prakso, preuranjen. Tožnik nepremičnine še vedno uporablja, zato prikrajšanje pri njem še ni nastopilo.
OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
verzija - zastaralni roki - gospodarska pogodba - (ne)obrazloženost sodbe - splošni zastaralni rok - zapadlost terjatve - kdaj začne zastaranje teči
Obrazložitev zadostuje, če je mogoče stališča sodišča prve stopnje, ki so izražena bodisi izrecno bodisi implicitno, dovolj jasno razbrati in je s tem omogočen preizkus njihove pravilnosti. Sodišče prve stopnje pa je dovolj jasno obrazložilo, zakaj šteje, da je tožbeni zahtevek zastaran.
odškodninska odgovornost - dejanska škoda - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je jasno in konkretno navedla, plačilo katere škode zahteva, v kakšnih zneskih in podala način izračuna škode, s čemer se je trditveno in dokazno breme, da škoda tožeči stranki ni nastala oziroma ji ni nastala v zatrjevani višini, preneslo na toženo stranko.
Stranka se mora, če želi preprečiti fikcijo, da dejstva priznava, obrazloženo izjaviti o tem, zakaj nasprotuje navedbam in dokazom nasprotne stranke, zakaj nasprotuje navedbam (in dokazom) nasprotne stranke.
Zastopanje pooblaščenca stranke na ogledu predstavlja storitev, enakovrstno zastopanju pooblaščenca na naroku.
motenje posesti - protipraven poseg v obstoječe dejansko stanje - protipravnost posega v posest - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Posest je zaščitena zaradi varstva obstoječega pravnega reda in miru. Smisel posestnega varstva je vzdrževanje dejanskega stanja, omejevanje samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic in s tem preprečevanje posledic, ki zaradi samovoljnih posegov lahko vplivajo na pravni red in razmerje med ljudmi.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 366, 366/1, 371, 371/10.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - pritožbeni razlogi - nedovoljenost pritožbe - nagrada stečajnega upravitelja - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - posebna razdelitvena masa
Z ugovorom zoper načrt prve razdelitve posebne stečajne mase lahko vsak upnik poda tudi ugovor, da je strošek nadomestila upravitelju previsoko obračunan ter da je posledično v tej višini prenizek znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet prve razdelitve.
Višje sodišče je že v več zadevah na podlagi določbe prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP zavrglo pritožbo upnika kot nedovoljeno v primeru, če upnik predhodno ni izkoristil pravnega sredstva ugovora zoper načrt delitve stečajne mase, s pritožbo pa ni uveljavljal niti nasprotja med objavljenim načrtom razdelitve in končnim načrtom razdelitve, ki je bil sestavni del izreka sklepa o razdelitvi stečajne mase.
Ker v konkretnem primeru upnica ugovora ni vložila, to možnost pa je imela, sklep sodišča prve stopnje pravilno ne vsebuje odločitve o ugovoru. Ker je končni načrt razdelitve enak objavljenemu načrtu razdelitve, zoper katerega ni noben upnik vložil ugovora, sklepa o razdelitvi glede na zakonsko določbo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP tudi ni dovoljeno izpodbijati.
V primeru tožnice je izpolnjen pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po določbah 52. in 53. člena ZPIZ-2. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to ali je tožnica v obravnavanem obdobju poleg sorazmernega dela starostne pokojnine upravičena tudi do dela vdovske pokojnine glede na reaktivacijo tožnice. Pritožbeno sodišče je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ima tožnica še vedno priznano starostno pokojnino in da ima v tem primeru, glede na tretji odstavek 61. člena ZPIZ-2, še nadalje tudi pravico do dela vdovske pokojnine. Zakon izrecno ne določa, da bi v primeru kot je podan v sporni zadevi, upravičenec izgubil pravico do dela vdovske pokojnine. Zakonska določba je jasna in v tem primeru ne potrebuje dodatne interpretacije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VDS00009871
ZPILDR člen 2, 3, 3/1, 3/2, 3/3, 10, 10/2, 13, 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 18, 18/6.. OZ člen 112, 118, 118/1, 299.
izum - nagrada - bistveno spremenjene okoliščine - službeni izum - čezmerno prikrajšanje - patent - zakonske zamudne obresti - prepoved retroaktivne uporabe zakona - spremenjene okoliščine
Očitnega nesorazmerja med obveznostmi pogodbenih strank oziroma dejstva, da naj bi bila nagrada za tožnika že ob sklenitvi pogodb in aneksa za več kot 10-krat napačno (prenizko) obračunana zaradi prenizko določenega deleža delavca (tožnika) nasproti deležu delodajalca na čisti gospodarski koristi spornih izumov, ni mogoče uveljavljati kot razlog za prilagoditev oziroma, spremembo nagrade po šestem odstavku 18. člena ZPILDR. Po tej določbi se višina nagrade lahko spremeni, če so se okoliščine, na podlagi katerih je bila nagrada odmerjena ali določena, bistveno spremenile, kar pomeni, da je mogoče uveljavljati le spremenjene okoliščine, do katerih je prišlo po podpisu pogodb, v katerih je bila nagrada določena.
Varstvo pravic delavca – izumitelja kot ekonomsko šibkejše stranke (v razmerju do delodajalca) v zvezi z nagradami za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju, za primer, da delodajalec delavcu določi prenizko nagrado, je zagotovljeno v določbah ZPILDR, ki urejajo varstvo pravic pred poravnalnim svetom in sodno varstvo ter roke, v katerih lahko delavec to varstvo uveljavlja (z ugovori glede višine in vrste nagrade). Teh možnosti tožnik ni izrabil, ker je obe pogodbi in aneks podpisal in s tem soglašal tudi z višino določene nagrade.
Tožnik zahteva dodatno nagrado zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, do katerih je prišlo v času od podpisa pogodb do vložitve tožbe. Zato je v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ tožena stranka prišla v zamudo že z dnem, ko je tožnik z vložitvijo tožbe od nje zahteval, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz določbe šestega odstavka 18. člena ZPILDR.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00010252
ZDSS-1 člen 63, 72, 72/2, 75.. ZUP člen 7, 222, 222/4, 255.. ZPIZ-2 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - zavrženje dela tožbe - molk organa - odškodninska odgovornost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - protipravno ravnanje
V konkretnem primeru niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa. Tožnica ni izkazala, da je izpolnila pogoje za vložitev tožbe zaradi molka organa. Sodišče prve stopnje pogojev za molk organa po določbi četrtega odstavka 222. člena v zvezi z določbo 255. člena ZUP, niti pogojev po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1, ni ugotavljalo.
Toženec odgovarja za škodo le v primeru nezakonitih odločitev, ki so posledica namernega kršenja pravic zavarovancev. Da bi bil toženec odgovoren za nastalo škodo tožnici, bi moralo biti ravnanje njegovih zaposlenih takšno, da bi iz njih izhajala namera, da se izigrajo neke z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi njihovo ravnanje lahko šteli za samovoljno in arbitrarno, bi moralo biti dovolj hudo in brez razlogov. Ravnanje nosilcev oblasti oziroma v obravnavanem primeru nosilca javnih pooblastil, to je delavcev tožene stranke, je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri presoji, ali je bilo ravnanje državnega organa protipravno, je treba izhajati iz narave njegovega dela. Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka, kar je poudarilo tudi že sodišče prve stopnje, nikakor še ne pomeni protipravnega ravnanja. Iz okoliščin konkretnega primera mora biti razvidno, da je državni organ pri izvajanju javne funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da je njegovo ravnanje postalo protipravno.
ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - nezmožnost nadomestitve
Če je sodišče že pri presoji ugovora tretjega ugotovilo, da je tretji izkazal verjetnost obstoja pravice na zarubljenih predmetih, mu tega ni treba posebej še enkrat utemeljevati pri predlogu za odlog. Sodišče drugačne odločitve ob presoji predloga za odlog izvršbe glede verjetnega obstoja pravice niti ne more sprejeti.
Za verjeten izkaz težko nadomestljive škode zadošča ugotovitev, da je prvi dolžnik že v stečaju, zoper preostale tri (poroka in zastavitelj) pa izvršba niti delno še ni bila uspešna, kar kaže na njihovo premoženjsko stanje. V takem primeru bi bila namreč v primeru uspeha tretjih realizacija zahtevkov zoper dolžnike močno vprašljiva.
Po prvem odstavku 242. člena ZPP ima priča med drugim pravico tudi do povračila izgubljenega zaslužka. 12. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik) določa, da ima samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo. Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve (14. člen Pravilnika).
pravično zadoščenje - nadzorstvena pritožba - rokovni predlog - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku - obveznost uveljavljanja pospešitvenih sredstev - vsebina vloge - predpostavka za uveljavljanje odškodnine
Pravično zadoščenje, ki ga tožniki zahtevajo v obliki odškodnine, je pogojeno z izčrpanjem pospešitvenih pravnih sredstev. To sta: nadzorstvena pritožba, ki ji je bilo ugodeno, ali rokovni predlog.
ZPP člen 184, 185, 191, 191/2, 191/3. SPZ člen 39.
nujno sosporništvo - sprememba tožbe - vstop nove stranke v pravdo - soglasje novega toženca za vstop v pravdo - naknadno sosporništvo na pasivni strani - lastninska (vindikacijska) tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice
Solastnici spornega zemljišča nista nujni sospornici, saj tožeča stranka od toženke zahteva njen solastninski delež. Z odmero spornega zemljišča oz. dodelitvijo parc. št. odmerjenemu delu bo solastno zemljišče sicer označeno z novim identifikacijskim znakom, vendar razmerje med solastnicama spornega zemljišča ne bo spremenjeno. Nujnega soporništva zato ni.
Dolžnost, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela niti od pravil o prekluziji. Sodišče mora ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo ne sklicuje, le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
obveznost plačila zavarovalnice - pripoznava zahtevka - večja škoda - določila splošnih pogojev zavarovalnice - odvetniški stroški
Vtoževani stroški bi namreč (lahko) nastali tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi kršila obveznosti iz Splošnih pogojev, torej tudi če tožeča stranka ne bi pripoznala zahtevka oškodovanca in bi nemudoma obvestila toženo stranko o zavarovalnem primeru, saj nikjer ni predpisano, da zavarovalec o nastopu zavarovalnega primera tožene stranke ne bi smel obvestiti preko odvetnika, prav tako višina odškodnine med pravdnima strankama ni bila sporna in zatorej tožena stranka zaradi tožničinega pripoznanja zahtevka ni bila nič na slabšem.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009919
ZDR člen 184.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - kooperacijska pogodba - gradbeni podizvajalec - glavni izvajalec
Tožnik je bil v delovnem razmerju s prvotoženo stranko na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za opravljanje del na delovnem mestu gradbeni delavec ‒ tesar za določen čas na območju Republike Slovenije. Toženi stranki sta sklenili kooperacijsko pogodbo, s katero sta se dogovorili, da bosta skupno, a vsaka s svojimi delavci, poslovno sodelovali in organizirali izvajanje posameznih gradbenih del na objektih, ki jih je na gradbišču v tujini gradila drugotožena stranka. Prvotožena stranka je bila v skladu z določili kooperacije pogodbe dolžna biti stalno prisotna na gradbišču v tujini ter skrbeti za koordinacijo in varnost svojih delavcev na gradbišču. Za izvedbo del na gradbišču je bila dolžna določiti odgovornega vodjo. Prvotožena stranka na gradbišču v tujini ni zagotovila prisotnosti odgovorne osebe, ki bi izpolnjevala navedene obveznosti iz kooperacijske pogodbe. S takšno opustitvijo nadzora nad delovnim procesom (posledično pa z opustitvijo nadzora nad delom tožnika) je kršila določila kooperacijske pogodbe in opustila svojo obveznost iz prvega odstavka 5. člena ZVZD-1.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da ni podana odškodninska odgovornost drugotožene stranke. Ta je imela na gradbišču vlogo glavnega izvajalca del, prvotožena stranka pa je bila le njen podizvajalec. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da iz določil kooperacijske pogodbe ne izhaja, da bi bil tožnik ali drugi delavci prvotožene stranke vključeni v delovni proces drugotožene stranke, namesto da bi raziskalo tudi dejanske okoliščine v zvezi s tem.
oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem - soglasje sodišča za oddajo v najem - pritožba - stranka stečajnega postopka - legitimacija za vložitev pritožbe
Ker pritožnica ni stranka stečajnega postopka niti ji zakon kot osebi, ki se zanima za najem, ne daje pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, se odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper sklep izkaže kot pravilna.
ZIZ člen 196, 197, 198, 208. ZFPPIPP člen 221e, 221e/4, 221e/5.
poenostavljena prisilna poravnava - ločitvena pravica - sklep o poplačilu
Sporno je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi je zavarovani del ter kateri je nezavarovani del. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje.
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - omejitev višine odškodnine
Ker je dopustno izpodbijati domnevo o vzročni zvezi med ravnanjem toženca in višino škode tudi iz razloga, da zaradi zamude pri izvedbi ukrepov za sanacijo insolvenčnega stanja ni mogla nastati domnevana škoda ali pa vsaj ne v zatrjevani višini, pomeni, da so zmotne pritožbene trditve o nedopustnosti zamujanja, seveda pa se s podaljševanjem zamude povečuje (odvisno od poslovanja v tem obdobju) možnost povečevanja škode upnikom. Odpravi te škode pa služi tožba po 44. členu ZFPPIPP.
Odškodninska odgovornost poslovodje do upnikov se ne presoja po določbah prvega odstavka 131.člena Obligacijskega zakonika, ampak so predpostavke odškodninske odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov in razlogi za razbremenitev te odgovornosti (razbremenilni razlogi) v celoti urejeni s posebnimi pravili po ZFPPIPP, ki kot lex specialis izključujejo uporabo splošnega pravila o predpostavkah neposlovne odškodninske odgovornosti.
V enakem položaju do družbe so upniki glede na vrsto terjatev, ki jih priglašajo ali se po zakonu štejejo za priglašene glede na 19. člen in 21. člen ZFPPIPP. Pritožba pa zmotno meni, da velja enako tudi za dejanja po 2. točki četrtega odstavka 34. člena (pravna dejanja, ki bi bila v stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP), saj so pri izpodbojnih dejanjih v enakem položaju vsi upniki stečajnega dolžnika, ki plačila še niso prejeli in pričakujejo poplačilo iz stečajne mase, upnik, ki ni obravnavan enako pa je pri izpodbojnih dejanjih tisti, v čigar korist je izpodbojno dejanje bilo opravljeno. Ali drugače povedano vsi upniki stečajnega dolžnika so neenako obravnavani glede na upnika, ki jih poplačan.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - neutemeljen odpovedni razlog - bolniški stalež - individualni odpust
Toženka se je za zmanjšanje zaposlenih odločila zaradi upada prometa. Kljub takemu dejstvu pa je toženka v juliju in avgustu 2016 za določen čas zaposlila dva delavca, in to na delovnem mestu ključavničar II, na katerem je bil zaposlen tudi tožnik. Ob nadaljnjem dejstvu, da je toženka na tem delovnem mestu imela zaposlenih 17 delavcev, da je menila, da je le eden od njih odveč, da ni počakala, da se iztečejo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak se je odločila podati odpoved tožniku, ki je bil v bolniškem staležu, vsa ta dejstva opravičujejo domnevo, da je toženka ob podaji odpovedi pogodbe tožniku kršila prepoved diskriminacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - prekluzija
Kadrovski načrt ni namenjen določitvi pogojev za zasedbo posameznega delovnega mesta, ampak se z njim, kot izhaja iz 42. člena ZJU, prikaže dejansko stanje zaposlenih in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. Predlog kadrovskega načrta pa se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da bi morala tožena stranka, skladno s predvidenimi zaposlitvami iz svojega kadrovskega načrta za sporna leta, dopolniti Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest že pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in ne šele v času tožnikovega odpovednega roka.
Temu stališču pa sledi tudi napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je s tem tožena stranka ravnala nezakonito, in zlorabila pravico, da pravočasno sistemizira delovno mesto višji svetovalec za pravne zadeve. Kadrovski načrt je prikaz načrtovanih sprememb v številu javnih uslužbencev, ki toženo stranko zavezuje le v tej smeri, da predvidenega števila zaposlenih brez spremembe kadrovskega načrta ne preseže, ne zavezuje pa je, da mora zaposliti načrtovano število javnih uslužbencev, če za to ni potrebe. Sistemizacijo je dolžna spremeniti ob potrebi po zaposlitvi javnega uslužbenca za opravljanje določenega dela, če je to predvideno v kadrovskem načrtu in ima za to na razpolago tudi sredstva.