zavrnitev predloga - zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka - opravičljiv razlog - vrnitev v prejšnje stanje
Tožnica je zoper toženo stranko vložila dve tožbi, ki sta se pred sodiščem prve stopnje vodili pod različnima opravilnima številkama. Ker tožena stranka, kljub pravilnemu pozivu za odgovor na tožbo v tem individualnem delovnem sporu, odgovora na tožbo ni podala v zakonsko določenem roku (to pa je bilo posledica dejstva, da je zakonita zastopnica tožene stranke s premajhno skrbnostjo prebrala ta poziv), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da premajhna skrbnost tožene stranke ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
posredniška pogodba - ugovor aktivne legitimacije - posredniška provizija - plačilo provizije - novacija - trditveno in dokazno breme
Nedvomno je bilo dokazno breme glede dejstva, da je provizijo plačal, na strani toženca. Ta se je v dokaz skliceval na navedeni račun, katerega vsebina je jasna. Iz te listine izhaja, da je bil račun izstavljen kot plačilo za posredovanje pri nakupu hiše. Račun je izstavila tožnica in s tem vsebino listine tudi sama potrdila. Zato je toženec s predložitvijo te listine in z dokazom o plačilu, svojemu dokaznemu bremenu zadostil.
Zdravnik mora pacientu pojasniti tipična tveganja medicinskega posega, to so tveganja, ki so posebej značilna za določen poseg in se jim tudi ob največji skrbnosti in opravi posega brez napak ni mogoče vedno izogniti, ter so tako pomembna, da so sposobna vplivati na pacientovo odločitev. Čeprav tipičnost ne izhaja iz pogostnosti, pojasnilo ni potrebno, če nastane škoda le v ekstremno redkih primerih in je domnevati, da pri razumnem pacientu omenjeno tveganje ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg. V konkretnem primeru je trditev toženke, da je pojavnost sepse pri operacijah, kot je bila izvedena pri tožnici, merjena v promilih, ostala neprerekana. Po mnenju pritožbenega sodišča je bila tožnica ustrezno obveščena o tveganju vnetja, tako izjemno redko negativno posledico kot je bila v konkretnem primeru sepsa, pa ni mogoče uvrstiti med tveganja, ki bi od zdravnika terjala ustrezno pojasnilo.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 75, 75/1, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/1-2, 90, 91, 91/3, 118, 200, 200/1, 200/2.. OZ člen 59, 59/3.. Direktiva Sveta z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje 91/533/EGS člen 2.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - razvezni pogoj - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - sodna razveza - visokošolski učitelj
Za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnikoma ni bil podan poslovni razlog. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni ukinila študijskih programov oziroma predmetov, pri katerih sta sodelovala tožnika, ampak jih je v naslednjem študijskem letu nadomestila z drugimi izvajalci, kar pomeni, da delo tožnikov ni postalo nepotrebno.
Za presojo nastanka pogodbe o zaposlitvi je pomembno, ali je med strankama doseženo soglasje o njenih bistvenih sestavinah, ni pa pomembno, kako je to soglasje izraženo - pisno, ustno ali s konkludentnimi dejanji. Zato lahko v konkretnem primeru delavec uveljavlja večji odstotek pedagoškega dela kot je določen s pisno pogodbo o zaposlitvi.
V obravnavanem primeru je prišlo do prenosa raziskovalne dejavnosti (ne pa pedagoške). Zato prenos velja le za delavce, ki so opravljali delo v okviru prenesene raziskovalne dejavnosti. Tožena stranka kot delodajalec prenosnik glede na določbe o prenosu ne more prenesti na javni raziskovalni zavod večjega obsega raziskovalne dejavnosti oziroma delovnega razmerja kot ga je imel javni uslužbenec pri toženi stranki pred prevzemom oziroma pred nezakonito odpovedjo.
Tožnik ne more biti upravičen do denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, ki ga sodišče delavcu lahko prisodi le v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, ne pa v drugih primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz 77. člena ZDR-1.
ZPP člen 184, 185, 191, 191/2, 191/3. SPZ člen 39.
nujno sosporništvo - sprememba tožbe - vstop nove stranke v pravdo - soglasje novega toženca za vstop v pravdo - naknadno sosporništvo na pasivni strani - lastninska (vindikacijska) tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice
Solastnici spornega zemljišča nista nujni sospornici, saj tožeča stranka od toženke zahteva njen solastninski delež. Z odmero spornega zemljišča oz. dodelitvijo parc. št. odmerjenemu delu bo solastno zemljišče sicer označeno z novim identifikacijskim znakom, vendar razmerje med solastnicama spornega zemljišča ne bo spremenjeno. Nujnega soporništva zato ni.
obveznost plačila zavarovalnice - pripoznava zahtevka - večja škoda - določila splošnih pogojev zavarovalnice - odvetniški stroški
Vtoževani stroški bi namreč (lahko) nastali tudi v primeru, če tožeča stranka ne bi kršila obveznosti iz Splošnih pogojev, torej tudi če tožeča stranka ne bi pripoznala zahtevka oškodovanca in bi nemudoma obvestila toženo stranko o zavarovalnem primeru, saj nikjer ni predpisano, da zavarovalec o nastopu zavarovalnega primera tožene stranke ne bi smel obvestiti preko odvetnika, prav tako višina odškodnine med pravdnima strankama ni bila sporna in zatorej tožena stranka zaradi tožničinega pripoznanja zahtevka ni bila nič na slabšem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - prekluzija
Kadrovski načrt ni namenjen določitvi pogojev za zasedbo posameznega delovnega mesta, ampak se z njim, kot izhaja iz 42. člena ZJU, prikaže dejansko stanje zaposlenih in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. Predlog kadrovskega načrta pa se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da bi morala tožena stranka, skladno s predvidenimi zaposlitvami iz svojega kadrovskega načrta za sporna leta, dopolniti Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest že pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in ne šele v času tožnikovega odpovednega roka.
Temu stališču pa sledi tudi napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je s tem tožena stranka ravnala nezakonito, in zlorabila pravico, da pravočasno sistemizira delovno mesto višji svetovalec za pravne zadeve. Kadrovski načrt je prikaz načrtovanih sprememb v številu javnih uslužbencev, ki toženo stranko zavezuje le v tej smeri, da predvidenega števila zaposlenih brez spremembe kadrovskega načrta ne preseže, ne zavezuje pa je, da mora zaposliti načrtovano število javnih uslužbencev, če za to ni potrebe. Sistemizacijo je dolžna spremeniti ob potrebi po zaposlitvi javnega uslužbenca za opravljanje določenega dela, če je to predvideno v kadrovskem načrtu in ima za to na razpolago tudi sredstva.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 118.. ZPP člen 325, 325/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - navidezna kumulacija zahtevkov - reintegracija - sodna razveza - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - datum sodne razveze
Ni utemeljenega razloga za to, da bi se pogodba o zaposlitvi, ki je bila delavcu nezakonito odpovedana, sodno razvezala z dnem, ko sodišče prve stopnje zaključi, da je pri delodajalcu dejansko prenehala potreba po delu delavca.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, nezakonita, saj tožena stranka v sodnem postopku ni uspela dokazati, da je za to odpoved obstajal utemeljen razlog, čeprav je bilo dokazno breme za to na njeni strani (prvi odstavek 84. člena ZDR-1). V času, ko je bila tožnici podana izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ti dejstvi, s katerima je tožena stranka utemeljevala obstoj poslovnega razloga, sploh še nista obstajali.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.. ZPIZ-1 člen 102, 103.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Zmanjšanje obsega prejetih faktur, ki jih je potrebno skenirati, ukinitev vpisovanja računov ter raznašanja pošte za druge oddelke, zaradi česar se je potreba po tožnikovem delu zmanjšala, preostanek njegovih delovnih nalog pa so si razdelili, prav gotovo pomeni ekonomski pa tudi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - poslovodstvo - nelikvidnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - protipravno ravnanje - obstoj škode - prosta presoja dokazov
Tožnica od toženca, ki je bil direktor izbrisane družbe vtožuje povračilo škode, ki ji je nastala, ker ji izbrisana družba ni plačala terjatve po računu z dne 30. 1. 2013 v višini 6.198,37 EUR. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je družba postala nelikvidna najkasneje konec leta 2013, toženec pa kot direktor družbe ni ravnal skladno s določili 35. in 39. člena ZFPPIPP, ki so mu nalagali sprejem ukrepov finančnega prestrukturiranja. ZFPPIPP za obstoj protipravnega ravnanja toženca ne predpisuje namerne kršitve določil 35. do 39. člena ZFPPIPP. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni navedlo, v čem naj bi bilo namerno ravnanje toženca, torej ni utemeljen. V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec ni ravnal s prisilnimi (kogentnimi) predpisi, določenimi v 35. do 39. členu ZFPPIPP, kar predstavlja toženčevo protipravno ravnanje.
Po prvem odstavku 242. člena ZPP ima priča med drugim pravico tudi do povračila izgubljenega zaslužka. 12. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik) določa, da ima samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo. Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve (14. člen Pravilnika).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00009488
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 167, 167/1, 167/2, 169, 169/3.
preiskava - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilja v družini - utemeljeni razlogi za sum - pravni standard - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pristojnost preiskovalnega sodnika
Strinja se pritožbeno sodišče z nadaljnjimi pritožbenimi izvajanji, da je preiskovalna sodnica s tem, ko je po zaslišanju osumljenca (24. 11. 2017), za dne 1. 12. 2017 razpisala narok po tretjem odstavku 169. člena ZKP in nanj celo povabila oškodovanko, kršila določbo tretjega odstavka 169. člena ZKP. Skladno s to določbo lahko namreč preiskovalni sodnik, preden odloči o zahtevi državnega tožilca, povabi državnega tožilca in tistega zoper katerega je vložil zahtevo za preiskavo, naj določenega dne prideta k sodišču, če je treba, da se izjavita o okoliščinah, ki utegnejo biti pomembne za odločitev o zahtevi, ali če misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava. Navedena določba ZKP pa ne predvideva da bi se na tak predhodni narok povabilo tudi oškodovanko in jo na njem zasliševalo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je opisana relativna kršitev bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00008818
OZ člen 103, 131, 131/1, 147, 147/1, 148, 148/1, 391, 391/1. ZGD-1 člen 623, 623/1, 623/4, 635, 635/2. ZNVP člen 6, 6/1, 35, 35/1, 43, 43/1. ZPP člen 8.
oddelitev družbe - odgovornost pravne osebe za ravnanje organa - krivdno ravnanje - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - dejanski lastnik - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - fakultativna obveznost - formalna dokazna ocena
V pravni ureditvi ne obstajata niti "ekonomski lastnik" niti "ekonomski imetnik". Kar obstaja je le lastnina in imetništvo. Določena oseba je torej lahko lastnik (ali pa imetnik), ali pa sploh ne. Obstaja sicer tudi skupnost pravic (npr. soimetništvo), toda tožeča stranka ni podala nobenih trditev, ki bi kazale na obstoj česa takšnega.
Tožeča stranka ni bila imetnik ali lastnik delnic Z. Na nematerializiranih vrednostnih papirjih pridobi namreč pravice imetnik vrednostnega papirja z vpisom v centralni register KDD. Pravice se prenašajo s prenosom vrednostnega papirja med računi. Z vpisom A. d. d. kot novega imetnika delnic je vse pravice na delnicah pridobila A. d. d.
Svoje pogodbene obveznosti bi lahko kršila kvečjemu druga toženka. Njej pa ni mogoče očitati, da bi kršila kakšne svoje pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Tožeča stranka namreč v času, ko so še obstajale obveznosti druge toženke do tožeče stranke, od druge toženke ni zahtevala, da naj kupi obveznice oziroma kasneje delnice od nje.
Odgovornost prve toženke zaradi kršitve pogodbe je izključena že zato, ker sama ni bila v nobenem pogodbenem razmerju s tožečo stranko. Ona namreč ni bila pogodbena stranka Pogodbe o prodaji in nakupu obveznic in z njo povezanega Aneksa št. 1. Na temelju zakona pa nobena od toženk ni imela kakršnekoli obveznosti do tožeče stranke, ki bi jo kršili, tako da nobena od toženk ne more odgovarjati niti na temelju prvega odstavka 131. člena OZ.
osebni stečaj - stečajna masa - plača in drugi prejemki - minimalna plača - plačilo na fiduciarni račun - prejemki izvzeti iz stečajne mase
Iz obračunov plač za dolžnika je razvidno, da v posameznih mesecih dolžnikova minimalna plača ni dosegala zakonsko določenega minimuma, upoštevajoč dodatek za prehrano in dnevnice pa ga je večkrat presegla.
Kadar znesek dolžnikove plače ne dosega zakonsko določenega minimuma, z dodatki (za malice in iz naslova dnevnic) pa ga presega, mora delodajalec dolžniku izplačati tolikšen znesek, ki skupaj s plačo in dodatki predstavlja tisti minimum dohodkov, ki jih dolžniku zagotavlja citirano določilo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
Toženec ne oporeka ugotovitvi izpodbijane sodbe, da ni poskrbel za dovolj natančen popis tožnikovih stvari (dokumentov), ki jih je sprejel v hrambo. Ta opustitev brez dvoma nasprotuje zahtevani poklicni skrbnosti bolnišnice pri ravnanju s stvarmi hospitaliziranih pacientov, ki so ji bile izročene v hrambo. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, toženec za obravnavano škodo odgovarja objektivno (in popolno) na podlagi četrtega odstavka 741. člena v zvezi s 746. členom OZ. Toženec se te odgovornosti ne more razbremeniti s pojasnilom, da zlorabe ni pričakoval.
Dolžnost, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela niti od pravil o prekluziji. Sodišče mora ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo ne sklicuje, le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
V primeru tožnice je izpolnjen pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po določbah 52. in 53. člena ZPIZ-2. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to ali je tožnica v obravnavanem obdobju poleg sorazmernega dela starostne pokojnine upravičena tudi do dela vdovske pokojnine glede na reaktivacijo tožnice. Pritožbeno sodišče je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ima tožnica še vedno priznano starostno pokojnino in da ima v tem primeru, glede na tretji odstavek 61. člena ZPIZ-2, še nadalje tudi pravico do dela vdovske pokojnine. Zakon izrecno ne določa, da bi v primeru kot je podan v sporni zadevi, upravičenec izgubil pravico do dela vdovske pokojnine. Zakonska določba je jasna in v tem primeru ne potrebuje dodatne interpretacije.
upravnik večstanovanjske stavbe - terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš - storitve upravljanja - zastaranje terjatev upravnikov - zastaralni rok - enoletni zastaralni rok
V skladu s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu. Pravna narava obligacijskega razmerja na vprašanje zastaralnega roka ne vpliva. Tudi vse druge terjatve upravnikov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v enem letu.
spor majhne vrednosti - pritožbeni rok - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - sprememba ZPP
V sporu majhne vrednosti je pritožbeni rok zoper sodbo oziroma sklep 8 dni. Ker je takšna posebna ureditev veljala že pred novelo ZPP-E, prav tako pa velja tudi sedaj, je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na (z novelo ZPP-E) spremenjeno določbo 363. člena ZPP, ki določa 15-dnevni rok za pritožbo predviden (le), če ni v istem zakonu določen kakšen drug rok.