nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - preplačilo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje je pri presoji upoštevalo zgolj prvi odstavek odločbe z dne 28. 10. 2015, ker je bilo odločeno, da tožnici s 1. 3. 2014 preneha pravica do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Ni pa upoštevalo drugega odstavka navedene odločbe iz katerega izhaja, da se je izplačevanje nadomestila plače ustavilo šele z dnem 28. 10. 2015, torej z dnem, ko je bila izdana omenjena odločba. Ker je bilo izplačevanje ustavljeno šele z 28. 10. 2015 to pomeni, da v zadevi ne gre niti za stanje, da se podlaga ne bi uresničila, niti ta podlaga vse do 28. 10. 2015 ni odpadla. Izrek je postal pravnomočen in na podlagi veljavnega pravnega naslova se je tožnici izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. V tem primeru pa do preplačila vse do 28. 10. 2015 ni prišlo.
odškodninska odgovornost uprave (poslovodje) v primeru stečaja podjetja - omejitev višine odškodnine
Ker je dopustno izpodbijati domnevo o vzročni zvezi med ravnanjem toženca in višino škode tudi iz razloga, da zaradi zamude pri izvedbi ukrepov za sanacijo insolvenčnega stanja ni mogla nastati domnevana škoda ali pa vsaj ne v zatrjevani višini, pomeni, da so zmotne pritožbene trditve o nedopustnosti zamujanja, seveda pa se s podaljševanjem zamude povečuje (odvisno od poslovanja v tem obdobju) možnost povečevanja škode upnikom. Odpravi te škode pa služi tožba po 44. členu ZFPPIPP.
Odškodninska odgovornost poslovodje do upnikov se ne presoja po določbah prvega odstavka 131.člena Obligacijskega zakonika, ampak so predpostavke odškodninske odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov in razlogi za razbremenitev te odgovornosti (razbremenilni razlogi) v celoti urejeni s posebnimi pravili po ZFPPIPP, ki kot lex specialis izključujejo uporabo splošnega pravila o predpostavkah neposlovne odškodninske odgovornosti.
V enakem položaju do družbe so upniki glede na vrsto terjatev, ki jih priglašajo ali se po zakonu štejejo za priglašene glede na 19. člen in 21. člen ZFPPIPP. Pritožba pa zmotno meni, da velja enako tudi za dejanja po 2. točki četrtega odstavka 34. člena (pravna dejanja, ki bi bila v stečajnem postopku izpodbojna po 271. členu ZFPPIPP), saj so pri izpodbojnih dejanjih v enakem položaju vsi upniki stečajnega dolžnika, ki plačila še niso prejeli in pričakujejo poplačilo iz stečajne mase, upnik, ki ni obravnavan enako pa je pri izpodbojnih dejanjih tisti, v čigar korist je izpodbojno dejanje bilo opravljeno. Ali drugače povedano vsi upniki stečajnega dolžnika so neenako obravnavani glede na upnika, ki jih poplačan.
ZIZ člen 196, 197, 198, 208. ZFPPIPP člen 221e, 221e/4, 221e/5.
poenostavljena prisilna poravnava - ločitvena pravica - sklep o poplačilu
Sporno je, kateri del upnikove terjatve po kreditni pogodbi je zavarovani del ter kateri je nezavarovani del. V izpodbijanem sklepu je sodišče zaključilo, da gre za zavarovane terjatve - ločitvene pravice upnika, se pravi v celoti in da je zato tretji upnik upravičen do poplačila v priglašenem znesku. Te okoliščine so sporne in sodišče prve stopnje bi moralo podrobneje raziskati dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009255
ZTLR člen 22, 22/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zavlačevanje postopka - načelo ekonomičnosti postopka - stvarnopravni zahtevek - nova stvar - obseg vlaganj - sprememba vrednosti nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - neplačilo predujma za izvedenca - zahtevek na povrnitev vlaganj
S spremembo tožbe se je tožnik oddaljil od prvotno postavljenega zahtevka na ugotovitev skupnega premoženja, saj je uveljavljal zahtevek na vzpostavitev etažne lastnine. Za odločanje o tovrstnih zahtevkih pa je pristojno nepravdno sodišče. Dopustitev spremenjenega zahtevka bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki je - kot pravilno ugotavlja že prvo sodišče - odločilno pri presoji dopustnosti spremembe.
V razmerju do prve toženke je zahtevek iz naslova vlaganj, skladno z utrjeno sodno prakso, preuranjen. Tožnik nepremičnine še vedno uporablja, zato prikrajšanje pri njem še ni nastopilo.
kolizija interesov - prokurist - družbenik - bodoča potencialna škoda
Novela ZGD-1D je z namenom odprave nasprotja interesov za 38. členom dodala 38.a člen, ki (je) določa(l), da lahko poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi, sklene le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe, če družba nadzornega sveta ali upravnega odbora nima, pa mora dati soglasje skupščina (prvi odstavek 38.a člena ZGD-1D). To naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskih koristim. Novela ZGD-1G je določbo 38.a člena ZGD-1 nekoliko spremenila. Osrednja sprememba se nanaša pravzaprav le na to, da zakon po novem (v prvem do tretjem odstavku 38.a člena) postavlja nekakšno abstraktno dolžnost zvestobe družbi. Gre za svojevrstno generalno klavzulo, ki naj bi omogočila, da se pravno obvladajo tisti konflikti v družbi, katerih razrešitev vnaprej z zakonom ni predvidena. Dolžnost zvestobe družbi je sama po sebi bistven del nezapisanega pravnega reda v pravu družb.
ZPP člen 158, 158/1, 286, 286/1, 286/4. SPZ člen 66, 67, 72, 99, 100.
solastnina - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - varstvo solastnika in skupnega lastnika - pravica do obravnavanja - opustitev izvedbe predlaganih dokazov - prepozno predlagan dokaz - stroški postopka - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka
Večlastninsko razmerje po svoji vsebini ni enako položaju, v katerem je ena oseba izključni lastnik določene stvari. Solastnik in skupni lastnik lahko izvršujeta svoja lastninska upravičenja le skupaj z drugimi solastniki oziroma skupnimi lastniki. Stvar lahko uporablja sorazmerno svojemu deležu in ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Skupno odločajo tudi o poslih upravljanja (72. člen v zvezi s 66. in 67. členom SPZ).
DAVKI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00009496
URS člen 26. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 234, 267, 267/3. ZDDV člen 40. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 22, 167, 168, 178, 220, 226.
odškodninska odgovornost države - evropsko pravo - uporaba prava EU - kršitev prava EU - odbitek vstopnega DDV - praksa SEU - postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske skupnosti - predhodno odločanje SEU - ustrezen račun
Vrhovno sodišče kot sodišče v smislu tretjega odstavka 267. člena PDEU je dolžno predložiti zadevo SEU, ob predpostavki, da je vprašanje razlage prava EU za odločitev bistveno, v sodni praksi SEU pa nanj še ni bil dan odgovor. Pritožnik je predlagal postavitev predhodnih vprašanj SEU v zvezi z izvajanjem Šeste direktive, pri čemer je prvo vprašanje navezal na dejstvo, da je kupec plačal prodajalcu del zneska iz računa (v višini DDV), drugo vprašanje o pravici do odbitka DDV pa se nanaša na primer, kadar zavezanec prejme račun, ki dokazuje avansno plačilo. Vrhovno sodišče je tožeči stranki odgovorilo, da za odločitev v konkretnem primeru ni bistvena razlaga Šeste direktive glede na dejstvo, da je tožeča stranka kot podlago za odbitek vstopnega davka uporabila neustrezen račun, oziroma listino, ki te lastnosti nima, ker vsebuje neresnične podatke. Ker torej prvi pogoj za predložitev zadeve SEU ni bil podan, je sodišče prve stopnje zavrnilo očitek tožeče stranke, da je Vrhovno sodišče ravnalo protipravno, ker je opustilo svojo dolžnost predložitve zadeve SEU.
V konkretnem primeru račun ne potrjuje tistega poslovnega dogodka, ki se je zgodil glede na ugotovitve dejanskega stanja v upravnem postopku, za katerega tožeča stranka ni trdila, da v njem ni sodelovala. Če je tožeča stranka za blago, ki ga je kupila za opravljanje svoje obdavčljive dejavnosti, plačala del kupnine kot avans za blago, katerega lastnica naj bi postala ob sklenitvi pogodbe, bi morala zahtevati, da ji prodajalec izda račun, ki ustreza takemu dejanskemu stanju. Tožeča stranka pa je pri davčnem obračunu upoštevala račun, ki potrjuje neka popolnoma druga dejstva. Tako stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča jasno izhaja in ga tožeča stranka nekritično obrača s ponujanjem možnosti, kako naj se račun lahko bere drugače od tistega kar je v njem zapisano. S tem pa Vrhovnemu sodišču tudi po stališču pritožbenega sodišča neutemeljeno očita kršitev prava EU.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00008208
ZD člen 199. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15, 22.
čezmejno dedovanje - mednarodna pristojnost - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - preizkus pristojnosti - dedovanje - običajno prebivališče zapustnika - slovenski državljan - nepremičnina v Sloveniji - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti sodišča - izbira prava
Sodišče, pristojno v skladu z Uredbo, bo odločalo v zapuščinskem postopku, tako glede premičnega kot tudi glede nepremičnega premoženja zapustnika, ne glede na to, kje se nahaja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kolektivni odpust - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Ob pravilni uporabi materialnega prava je treba tožnici priznati trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki do 31. 8. 2016, saj se je 1. 9. 2016 za nedoločen čas s polnim delovnim časom zaposlila pri drugem podjetju, izvzeti pa je treba obdobji, ko je bila za določen čas zaposlena od 4. 6. do 30. 9. 2015 in od 10. 3. 2016 do 30. 6. 2016.
Ni podlage, da bi se uspeh delavca, ki v sporu glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi uspe s temeljem (ugotovitev nezakonitosti odpovedi), ugotavljal na podlagi prisojene višine odmerjene reparacije, časa trajanja delovnega razmerja ali odmere denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 v razmerju do tožbenega zahtevka.
ZPIZ-2 člen 27, 27/3, 27/5, 391, 394, 394/1, 394/4.. ZPIZ-1 člen 36, 36/1.
starostna pokojnina
Prvi odstavek 394. člena ZPIZ-2 se nanaša na zavarovance, ki so bili na dan 31. 12. 2012 uživalci denarnega nadomestila. Pri tožnici ne gre za zavarovanko, ki bi bila vključena v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki bi jih plačeval zavod za zaposlovanje, saj je bila tožnica vključena prostovoljno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnica tudi ni imela statusa delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, zato ne more biti upravičenka iz četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 ter tako ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, v zvezi z določili 394. člena ZPIZ-2.
osebni stečaj - stečajna masa - plača in drugi prejemki - minimalna plača - plačilo na fiduciarni račun - prejemki izvzeti iz stečajne mase
Iz obračunov plač za dolžnika je razvidno, da v posameznih mesecih dolžnikova minimalna plača ni dosegala zakonsko določenega minimuma, upoštevajoč dodatek za prehrano in dnevnice pa ga je večkrat presegla.
Kadar znesek dolžnikove plače ne dosega zakonsko določenega minimuma, z dodatki (za malice in iz naslova dnevnic) pa ga presega, mora delodajalec dolžniku izplačati tolikšen znesek, ki skupaj s plačo in dodatki predstavlja tisti minimum dohodkov, ki jih dolžniku zagotavlja citirano določilo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
Toženec ne oporeka ugotovitvi izpodbijane sodbe, da ni poskrbel za dovolj natančen popis tožnikovih stvari (dokumentov), ki jih je sprejel v hrambo. Ta opustitev brez dvoma nasprotuje zahtevani poklicni skrbnosti bolnišnice pri ravnanju s stvarmi hospitaliziranih pacientov, ki so ji bile izročene v hrambo. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, toženec za obravnavano škodo odgovarja objektivno (in popolno) na podlagi četrtega odstavka 741. člena v zvezi s 746. členom OZ. Toženec se te odgovornosti ne more razbremeniti s pojasnilom, da zlorabe ni pričakoval.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - varščina za udeležbo na javni dražbi
Dva kupca na javni dražbi ne moreta nastopati skupaj, tako da bi kupila nepremičnino vsak do 1/2. Vsak od morebitnih kupcev bi moral plačati celotno varščino.
V primeru tožnice je izpolnjen pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine po določbah 52. in 53. člena ZPIZ-2. Spor v predmetni zadevi se nanaša na to ali je tožnica v obravnavanem obdobju poleg sorazmernega dela starostne pokojnine upravičena tudi do dela vdovske pokojnine glede na reaktivacijo tožnice. Pritožbeno sodišče je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da ima tožnica še vedno priznano starostno pokojnino in da ima v tem primeru, glede na tretji odstavek 61. člena ZPIZ-2, še nadalje tudi pravico do dela vdovske pokojnine. Zakon izrecno ne določa, da bi v primeru kot je podan v sporni zadevi, upravičenec izgubil pravico do dela vdovske pokojnine. Zakonska določba je jasna in v tem primeru ne potrebuje dodatne interpretacije.
invalidska pokojnina - II. kategorija invalidnosti - pokojninska doba - datum nastanka invalidnosti
Priznanje pravice do invalidske pokojnine je v primeru, da je II. kategorija pri zavarovancu ugotovljena zaradi bolezni pogojena z izpolnitvijo zahtevane pokojninske dobe in sicer, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna dela kot polna leta.
Pokojninska doba in izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine se ugotavlja na dan nastanka invalidnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - prekluzija
Kadrovski načrt ni namenjen določitvi pogojev za zasedbo posameznega delovnega mesta, ampak se z njim, kot izhaja iz 42. člena ZJU, prikaže dejansko stanje zaposlenih in načrtovane spremembe v številu javnih uslužbencev za obdobje dveh let. Predlog kadrovskega načrta pa se pripravi glede na proračunske možnosti, predviden obseg nalog in program dela. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da bi morala tožena stranka, skladno s predvidenimi zaposlitvami iz svojega kadrovskega načrta za sporna leta, dopolniti Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest že pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in ne šele v času tožnikovega odpovednega roka.
Temu stališču pa sledi tudi napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je s tem tožena stranka ravnala nezakonito, in zlorabila pravico, da pravočasno sistemizira delovno mesto višji svetovalec za pravne zadeve. Kadrovski načrt je prikaz načrtovanih sprememb v številu javnih uslužbencev, ki toženo stranko zavezuje le v tej smeri, da predvidenega števila zaposlenih brez spremembe kadrovskega načrta ne preseže, ne zavezuje pa je, da mora zaposliti načrtovano število javnih uslužbencev, če za to ni potrebe. Sistemizacijo je dolžna spremeniti ob potrebi po zaposlitvi javnega uslužbenca za opravljanje določenega dela, če je to predvideno v kadrovskem načrtu in ima za to na razpolago tudi sredstva.
Toženec je odpravnino od tožeče stranke prejel zaradi podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zoper katero je nato vložil tožbo in v sporu uspel. S pravnomočno sodbo je bilo namreč ugotovljeno, da je sporna odpoved nezakonita in ga je bila tožeča stranka dolžna reintegrirati. S tem je odpadla podlaga, na podlagi katere je bila tožencu odpravnina izplačana, zato je toženec dolžan prejeti znesek vrniti.
ZPP člen 184, 185, 191, 191/2, 191/3. SPZ člen 39.
nujno sosporništvo - sprememba tožbe - vstop nove stranke v pravdo - soglasje novega toženca za vstop v pravdo - naknadno sosporništvo na pasivni strani - lastninska (vindikacijska) tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice
Solastnici spornega zemljišča nista nujni sospornici, saj tožeča stranka od toženke zahteva njen solastninski delež. Z odmero spornega zemljišča oz. dodelitvijo parc. št. odmerjenemu delu bo solastno zemljišče sicer označeno z novim identifikacijskim znakom, vendar razmerje med solastnicama spornega zemljišča ne bo spremenjeno. Nujnega soporništva zato ni.
gradbena pogodba - obračun del - cena pogodbenih del - plačilo po dejansko opravljenem delu - praksa med strankama - neupravičena pridobitev
Tožena stranka bi lahko od tožeče stranke pred začetkom opravljanja del zahtevala izstavitev predračuna oziroma ponudbe s kalkulacijo ponudbene cene, ki bi vsebovala vrste potrebnih del ter količine teh vrst del, za vsako vrsto del pa tudi potrebne količine materialov in delovnih ur ter ob upoštevanju stroškov nadalje tudi izračun cene za posamezno vrsto del ter končno ponudbeno ceno, ker pa tega ni storila, je pristala na obračun dela po dejansko opravljenih urah.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5, 354.. ZPP člen 163, 163/3.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
Za terjatve iz naslova stroškov postopka, ki niso nastale pred začetkom stečajnega postopka, ampak sodišče o njih odloči v pravdah, ki se končajo med tekom stečajnega postopka, ne velja obveznost njihove prijave v stečajnem postopku.