odškodninska odgovornost imetnika živali - ugriz psa - soprispevek oškodovanca - javni kraj - skrbnost dobrega gospodarja - prepoved povzročanja škode - potrebno varstvo in nadzorstvo
Imetnik psa mora imeti psa ves čas pod kontrolo, posebej, ko gre za javni kraj, kjer je pričakovati, da bodo mimo prihajali tudi ljudje. Pri tem bi moral imeti v vidu, da so ljudje, ki se psov bojijo, pa tudi otroci, ki se ne zavedajo nevarnosti, ki jim lahko preti. Zgolj dejstvo, da imaš psa na povodcu (ne glede na njegovo dolžino) ne pomeni, da imaš tudi kontrolo nad njim. Povodec je namreč zgolj sredstvo za obvladovanje psa.
odvzem poslovne sposobnosti - duševna motnja - poseg v človekove pravice
Odvzem poslovne sposobnosti je hud poseg v človekove pravice, ki se lahko izreče samo, kadar je res potreben, oziroma ko oseba zaradi prizadetega psihofizičnega stanja v resnici ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Diagnoza bipolarna motnja je premalo. Preventiven ukrep odvzema poslovne sposobnosti z obrazložitvijo, da se normalno stanje lahko poruši in lahko nasprotni udeleženec sam sebi škodi s sklepanjem škodljivih pravnih poslov, zato ni utemeljen.
čast in dobro ime - poseg v čast in dobro ime - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - protipravno ravnanje - novinarska etika - odškodninska odgovornost novinarja - dokazna ocena - pomanjkljiva dokazna ocena
Toženkin prispevek je bil objavljen v okviru napovednika, s katerim je bilo nakazano možno sodelovanje tožnika z radikalnimi islamisti in da si je v ta namen tudi kupil avtomatsko puško z risano cevjo, t.i. risanico. Prispevka voditelja in toženke je treba upoštevati kot celoto. Pritrditi je pritožbi, da bi povprečni gledalec mogel (v luči napovednika) razumeti, da je tožnik orožje kupil z namenom, da se pridruži islamskim skrajnežem. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da se sodba ne izreče o tožnikovih trditvah, da je toženka razpolagala s podatki, ki bi, če bi jih predstavila, tožnika prikazale v drugi luči. V kolikor bi se v dokaznem postopku izkazalo, kot trdi tožnik, da je toženka zavestno zamolčala ključne informacije o tožniku in sicer, da je tožnik član strelskega društva in kupljeno puško znamke ... uporablja v ta namen in da orožje posneto v trgovini priče M. R. (prikazano v prispevku) ni tisto, katerega nakup izkazuje potrdilo o prodaji orožja, bi to moglo vplivati na presojo odgovornosti toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00008818
OZ člen 103, 131, 131/1, 147, 147/1, 148, 148/1, 391, 391/1. ZGD-1 člen 623, 623/1, 623/4, 635, 635/2. ZNVP člen 6, 6/1, 35, 35/1, 43, 43/1. ZPP člen 8.
oddelitev družbe - odgovornost pravne osebe za ravnanje organa - krivdno ravnanje - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - dejanski lastnik - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - fakultativna obveznost - formalna dokazna ocena
V pravni ureditvi ne obstajata niti "ekonomski lastnik" niti "ekonomski imetnik". Kar obstaja je le lastnina in imetništvo. Določena oseba je torej lahko lastnik (ali pa imetnik), ali pa sploh ne. Obstaja sicer tudi skupnost pravic (npr. soimetništvo), toda tožeča stranka ni podala nobenih trditev, ki bi kazale na obstoj česa takšnega.
Tožeča stranka ni bila imetnik ali lastnik delnic Z. Na nematerializiranih vrednostnih papirjih pridobi namreč pravice imetnik vrednostnega papirja z vpisom v centralni register KDD. Pravice se prenašajo s prenosom vrednostnega papirja med računi. Z vpisom A. d. d. kot novega imetnika delnic je vse pravice na delnicah pridobila A. d. d.
Svoje pogodbene obveznosti bi lahko kršila kvečjemu druga toženka. Njej pa ni mogoče očitati, da bi kršila kakšne svoje pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Tožeča stranka namreč v času, ko so še obstajale obveznosti druge toženke do tožeče stranke, od druge toženke ni zahtevala, da naj kupi obveznice oziroma kasneje delnice od nje.
Odgovornost prve toženke zaradi kršitve pogodbe je izključena že zato, ker sama ni bila v nobenem pogodbenem razmerju s tožečo stranko. Ona namreč ni bila pogodbena stranka Pogodbe o prodaji in nakupu obveznic in z njo povezanega Aneksa št. 1. Na temelju zakona pa nobena od toženk ni imela kakršnekoli obveznosti do tožeče stranke, ki bi jo kršili, tako da nobena od toženk ne more odgovarjati niti na temelju prvega odstavka 131. člena OZ.
odškodnina - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - poslovodstvo - nelikvidnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - protipravno ravnanje - obstoj škode - prosta presoja dokazov
Tožnica od toženca, ki je bil direktor izbrisane družbe vtožuje povračilo škode, ki ji je nastala, ker ji izbrisana družba ni plačala terjatve po računu z dne 30. 1. 2013 v višini 6.198,37 EUR. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je družba postala nelikvidna najkasneje konec leta 2013, toženec pa kot direktor družbe ni ravnal skladno s določili 35. in 39. člena ZFPPIPP, ki so mu nalagali sprejem ukrepov finančnega prestrukturiranja. ZFPPIPP za obstoj protipravnega ravnanja toženca ne predpisuje namerne kršitve določil 35. do 39. člena ZFPPIPP. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni navedlo, v čem naj bi bilo namerno ravnanje toženca, torej ni utemeljen. V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec ni ravnal s prisilnimi (kogentnimi) predpisi, določenimi v 35. do 39. členu ZFPPIPP, kar predstavlja toženčevo protipravno ravnanje.
pogodba o lizingu - kasko zavarovanje - aktivna legitimacija - preprečevanje zavarovalnega primera - preprečevanje škode
Za presojo v nakazani smeri je glede na prakso VS RS (odločba II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011) odločilna pravna narava pogodbe o leasingu. Od opredelitve njene pravne narave je odvisno, ali prevzame nekatere značilnosti prodajne pogodbe. V tem primeru se zanjo uporabljajo določbe OZ o prodaji s pridržkom lastninske pravice ali prodaji na obroke (522. - 526. člen OZ), med drugimi tudi določba 521. člena, ki določa, da pri prodaji s pridržkom lastninske pravice nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena. Dodobra ustaljeno stališče sodne prakse VS RS je, da v primeru ko pogodba o finančnem leasuingu vsebuje, ali klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca ali klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe, če pa pogodba o leasingu ne vsebuje nobene od teh klavzul, prevzame zgolj značilnosti najemne pogodbe. Pri oceni, ali je upravičenec do izplačila zavarovalnine storil vse, kar je v smeri preprečitve zavarovalnega primera dolžan storiti, je v primeru izgube ali založitve ključev odločilna presoja, kakšen je običajni čas, v katerem se od skrbnega uporabnika avtomobila pričakuje, da reagira, in sicer od trenutka, ko ugotovi, da nima ključev (ker so se nekje založili ali izgubili), do trenutka, ko pride do spoznanja, da jih ne bo uspel najti.
Dolžnost, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela niti od pravil o prekluziji. Sodišče mora ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo ne sklicuje, le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00008543
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 151. ZBPP člen 9, 46, 46/1, 46/2, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 2, 5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - srednje hud primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - degenerativne spremembe - izvedensko mnenje - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - potrebni pravdni stroški - stroški strank - potni stroški stranke - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je treba odškodnino za nepremoženjsko škodo vselej obravnavati kot celoto in ne zgolj po njenih posameznih pojavnih oblikah in zneskih.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00008332
ZKP člen 506a, 506a/3.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost izvršitelja - povrnitev premoženjske škode - pasivna stvarna legitimacija - prenos obveznosti - zaseg predmetov v kazenskem postopku - zaseg in hramba odvzetih predmetov - uničenje zaseženih predmetov - vzročna zveza
Odločanje o hrambi (v kazenskem postopku) zaseženih predmetov je v celoti v pristojnosti Republike Slovenije (oziroma njenih organov). Slednja se je v skladu z možnostjo, ki jo predvideva že tretji odstavek prej omenjenega člena, za takšno hrambo (in upravljanje zaseženih predmetov) v konkretnem primeru pogodbeno dogovorila z drugo tožencem (izvršiteljem). To pomeni, da je izpolnitev svojih (zakonskih) dolžnosti prenesla na sopogodbenika.
Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo, da naj bi že samo dejstvo, da so bili zaseženi predmeti, ki so bili v hrambi pri izvršitelju, uničeni v požaru (oziroma s kaznivim dejanjem), kazalo na to, da prostori niso bili zavarovani tako, kot bi po pravilniku in uredbi morali biti. To pa ustrezne obrazložitve obstoja vzročne zveze med opustitvami, ki jih sodišče prve stopnje očita drugo tožencu, in nastankom škodnega dogodka, ne predstavlja. Omenjeno vprašanje vzročne zveze pa ni pomembno le glede obstoja odškodninske obveznosti drugo toženca. Če namreč ni vzročne zveze med njegovim (nedopustnim) ravnanjem (opustitvami) in nastalo škodo, potem ob upoštevanju vsebine njunega (pogodbenega) razmerja ni videti, kako bi bila lahko ta podana v primeru prvo toženke (RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009255
ZTLR člen 22, 22/1.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - vzpostavitev etažne lastnine - sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - zavlačevanje postopka - načelo ekonomičnosti postopka - stvarnopravni zahtevek - nova stvar - obseg vlaganj - sprememba vrednosti nepremičnine - izvedenec gradbene stroke - neplačilo predujma za izvedenca - zahtevek na povrnitev vlaganj
S spremembo tožbe se je tožnik oddaljil od prvotno postavljenega zahtevka na ugotovitev skupnega premoženja, saj je uveljavljal zahtevek na vzpostavitev etažne lastnine. Za odločanje o tovrstnih zahtevkih pa je pristojno nepravdno sodišče. Dopustitev spremenjenega zahtevka bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, ki je - kot pravilno ugotavlja že prvo sodišče - odločilno pri presoji dopustnosti spremembe.
V razmerju do prve toženke je zahtevek iz naslova vlaganj, skladno z utrjeno sodno prakso, preuranjen. Tožnik nepremičnine še vedno uporablja, zato prikrajšanje pri njem še ni nastopilo.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - preplačilo - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje je pri presoji upoštevalo zgolj prvi odstavek odločbe z dne 28. 10. 2015, ker je bilo odločeno, da tožnici s 1. 3. 2014 preneha pravica do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. Ni pa upoštevalo drugega odstavka navedene odločbe iz katerega izhaja, da se je izplačevanje nadomestila plače ustavilo šele z dnem 28. 10. 2015, torej z dnem, ko je bila izdana omenjena odločba. Ker je bilo izplačevanje ustavljeno šele z 28. 10. 2015 to pomeni, da v zadevi ne gre niti za stanje, da se podlaga ne bi uresničila, niti ta podlaga vse do 28. 10. 2015 ni odpadla. Izrek je postal pravnomočen in na podlagi veljavnega pravnega naslova se je tožnici izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev. V tem primeru pa do preplačila vse do 28. 10. 2015 ni prišlo.
odškodninska odgovornost - dejanska škoda - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je jasno in konkretno navedla, plačilo katere škode zahteva, v kakšnih zneskih in podala način izračuna škode, s čemer se je trditveno in dokazno breme, da škoda tožeči stranki ni nastala oziroma ji ni nastala v zatrjevani višini, preneslo na toženo stranko.
Stranka se mora, če želi preprečiti fikcijo, da dejstva priznava, obrazloženo izjaviti o tem, zakaj nasprotuje navedbam in dokazom nasprotne stranke, zakaj nasprotuje navedbam (in dokazom) nasprotne stranke.
Zastopanje pooblaščenca stranke na ogledu predstavlja storitev, enakovrstno zastopanju pooblaščenca na naroku.
OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
verzija - zastaralni roki - gospodarska pogodba - (ne)obrazloženost sodbe - splošni zastaralni rok - zapadlost terjatve - kdaj začne zastaranje teči
Obrazložitev zadostuje, če je mogoče stališča sodišča prve stopnje, ki so izražena bodisi izrecno bodisi implicitno, dovolj jasno razbrati in je s tem omogočen preizkus njihove pravilnosti. Sodišče prve stopnje pa je dovolj jasno obrazložilo, zakaj šteje, da je tožbeni zahtevek zastaran.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - solastnina - delitev solastnine - civilna delitev - dokazna ocena
Če nobeden od udeležencev nima finančnih sredstev za prevzem fizično nedeljive stvari in za izplačilo solastnega deleža po določbah petega in šestega odstavka 70. člena SPZ, pride v poštev le civilna delitev solastne stvari.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - prodaja dolžnikove nepremičnine na javni dražbi - varščina za udeležbo na javni dražbi
Dva kupca na javni dražbi ne moreta nastopati skupaj, tako da bi kupila nepremičnino vsak do 1/2. Vsak od morebitnih kupcev bi moral plačati celotno varščino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00008998
ZKP člen 538, 542. OZ člen 179. URS člen 27, 30.
povračilo škode - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - neupravičena obsodba - neutemeljeno odvzeta prostost - ustavitev kazenskega postopka - prestajanje zaporne kazni - odškodnina za neutemeljen pripor - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - odmera odškodnine - enotna odškodnina - vzročna zveza - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - duševne bolečine - osebnostna ali vedenjska motenost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pravno pomembno je samo dejstvo, da se je za priprtega/zaprtega končal postopek na enega izmed zakonsko naštetih načinov. Če je temu tako, govorimo o neutemeljeno odvzeti prostosti. V obravnavanem primeru je bila tožniku izrečena kazenska sankcija, v zvezi z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS v postopku z izrednim pravnim sredstvom pa je bil zaradi zastaranja kazenskega pregona nato kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen. Zato gre tožniku (za 1287 dni odvzeto prostost) pravica do odškodnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - neutemeljen odpovedni razlog - bolniški stalež - individualni odpust
Toženka se je za zmanjšanje zaposlenih odločila zaradi upada prometa. Kljub takemu dejstvu pa je toženka v juliju in avgustu 2016 za določen čas zaposlila dva delavca, in to na delovnem mestu ključavničar II, na katerem je bil zaposlen tudi tožnik. Ob nadaljnjem dejstvu, da je toženka na tem delovnem mestu imela zaposlenih 17 delavcev, da je menila, da je le eden od njih odveč, da ni počakala, da se iztečejo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak se je odločila podati odpoved tožniku, ki je bil v bolniškem staležu, vsa ta dejstva opravičujejo domnevo, da je toženka ob podaji odpovedi pogodbe tožniku kršila prepoved diskriminacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00008520
ZPVPJN člen 2, 3, 3/2, 3/3, 6, 11, 42, 48, 49.
ničnost - pasivna legitimacija - nujni sosporniki - stranke pogodbe - stranke postopka - razlaga zakona - jezikovna razlaga - sistematična razlaga - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - javna naročila - splošna in specialna zakonska ureditev - kontradiktornost
Pogoje za ničnost pogodbe zaradi kršitev pravil o javnem naročanju in njeno uveljavljanje je potrebno v prvi vrsti presojati po ZPVPJN, po OZ in ZPP pa (le) tista vprašanja, ki jih ZPVPJN ne ureja.
Omenjeni zakon tudi v postopkih ugotavljanja ničnosti pogodbe, sklenjene med naročnikom in izbranim ponudnikom, izbranemu ponudniku ne daje položaja stranke.
ZPVPJN kot specialni predpis vprašanja, kdo je lahko oziroma ne more biti stranka sodnega postopka in način zagotavljanja kontradiktornosti, ureja (in to celo drugače kot ZPP), tako da po prepričanju pritožbenega sodišča razlogov za uporabo ZPP ni.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršilni stroški - pravnomočnost odločitve o stroških - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Sodišče prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu razveljavilo pravnomočno odločitev o tem, da mora toženka plačati tožnici izvršilne stroške, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, da predlaganih dokazov ni izvedlo zato, ker bi šlo za izvajanje informativnih dokazov, ki niso dovoljeni, saj tožena stranka v svojih vlogah ni natančno opredelila, kaj naj bi navedene priče povedale. Navajala je le, da je bilo dogovorjeno, da se bo plačilo odložilo, ni pa konkretno navedla, kdo in kdaj naj bi ta dogovor sklenil. Tožeča stranka je namreč sklenitev takšnega dogovora o odlogu plačila ves čas postopka na prvi stopnji zanikala, zato je bilo trditveno breme na toženi stranki, da najprej opiše konkretne okoliščine takšnega (ustnega) dogovora o odlogu in šele potem bi sodišče prve stopnje lahko izvedlo dokaze (zaslišanje), ki bi te trditve potrdili ali ovrgli.