Pritožba v delu, ki se nanaša na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ni utemeljena. Za pritožbeno rešitev zadeve v tem delu je namreč edino relevantno, da se je tožnica eksplicitno strinjala s toženčevim obračunom odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti v določenem znesku, torej v znesku, kot ga je sodišče prve stopnje tudi priznalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da podredni tožbeni zahtevek, postavljen 13. 1. 2001 v drugem socialnem sporu, ne predstavlja zahteve za novo odmero pokojnine v smislu obravnavane ustavne odločbe, zato ji pred 1. 7. 2011 ni mogoče priznati višjega sorazmernega dela starostne pokojnine.
odpravnina - razrešitev s funkcije - direktor - odpoklic
Tožnik je v skladu z določbo 17. člena pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine med drugim tudi v primeru, če ni storil hujših kršitev njegovih obveznosti oziroma če je nezaupnica izrečena iz očitno neutemeljenega razloga. V tretjem odstavku 17. člena pogodbe je namreč določeno, da je tožnik do odpravnine upravičen v primeru, če ga skupščina družbenikov družbe pred potekom mandata razreši brez razloga. Glede na to, da so v prvem odstavku istega člena izrecno navedeni razlogi za predčasen odpoklic, v katerih tožnik ni upravičen do odpravnine (če huje krši svoje obveznosti ali če ni sposoben voditi poslov ali če mu skupščina družbe iz krivdnih razlogov izreče nezaupnico), to nasprotno pomeni, da je v primeru neobstoja le - teh tožnik upravičen do odpravnine oziroma če gre za izrečeno nezaupnico, v kolikor je ta izrečena iz očitno neutemeljenih razlogov.
V konkretnem primeru ni podan razlog za odpoklic po prvem odstavku 17. člena pogodbe o zaposlitvi oziroma je bila tožniku nezaupnica podana iz očitno neutemeljenih razlogov. To pa pomeni, da je bil tožnik pred potekom mandata odpoklican oziroma razrešen brez razloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 17. člena pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00009119
ZBan-1 člen 39, 66, 66/1, 167. OZ člen 346, 352, 352/3, 395, 395/1, 766, 766/1. ZGD-1 člen 263, 263/2, 265, 265/1, 281, 281/5.
odškodninska odgovornost uprave - poslovna odškodninska odgovornost - uprava banke - skrbnost in odgovornost - soglasje nadzornega sveta - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - splošni zastaralni rok - profesionalna skrbnost - velika izpostavljenost banke - pristojnosti nadzornega sveta - kogentna narava določb - solidarna odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Pri odgovornosti uprave družbe po 263. členu ZGD-1 gre za poslovno odškodninsko obveznost. Ker z zakonom za tovrstne terjatve ni določen drugačen rok, te terjatve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let.
Določbe ZBan-1 in ZGD-1, ki določajo pristojnosti uprave in nadzornega sveta družbe oziroma banke, so kogentne narave. ZGD-1 prenos vodenja poslov družbe od uprave na nadzorni svet izrecno prepoveduje. Zato določbe petnajste alineje tridesetega člena statuta banke, ki določa, da nadzorni svet banke "odloča" o pravnih poslih, na podlagi katerih bi nastala velika izpostavljenost banke do posameznih oseb, ni dopustno razlagati drugače, kot da gre pri tem "odločanju" za podajo soglasja nadzornega sveta za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi nastala velika izpostavljenost banke, v skladu z določbami 167. člena ZBan-1.
Odškodninska odgovornost članov uprave za škodo povzročeno z izpolnjevanjem dolžnosti poslovodenja ni izključena, čeprav je nadzorni svet odobril dejanje. Člani uprave banke so za povzročeno škodo banki solidarno odgovorni, če pri izpolnjevanju svojih dolžnosti niso ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
ZUP člen 274, 279.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost - dodatek za pomoč in postrežbo
Pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, da razloga za izrek ničnosti odločbe v danem primeru ni. Odločba z dnem 5. 11. 2012 izdana s strani CSD se je izdala po uradni dolžnosti v skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZDSP (v primerih, če se ugotovi, da so nastopile drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona). Katere so bile te drugačne okoliščine, je sodišče pojasnilo.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do dejanskega vprašanja aktiviranja statusa s.p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki in njegove prijave v socialna zavarovanja. Navedena okoliščina je pomembna iz razloga, ker dvojno delovno razmerje za poln delovni čas ni mogoče. Gre za pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze po določilih 118. člena ZDR-1.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.. ZPIZ-1 člen 67.
invalidska pokojnina
Tožnik na dan uveljavitve Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo (Sporazum) 1. 8. 2008 ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela. Skladno z določbo 37. člena Sporazuma tako dajatev, invalidska pokojnina, ki je bila tožniku priznana v BIH tudi na podlagi Sporazuma, še naprej ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH. To pa pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma, na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.
Pravdni stranki sta se na prvem naroku za glavno obravnavo sicer odpovedali ponovni glavni obravnavi, razen v primeru, da bo sodišče pri Zavodu RS za zaposlovanje pridobilo zvočni posnetek razgovora tožnice s pričo, v tem primeru pa bo sodišče določilo nov narok za glavno obravnavo. Dejstvo je, da postopek pred sodiščem tedaj še ni bil zaključen in je razumljivo, da tožnica do tega trenutka ni priglasila vseh stroškov postopka, saj še ni bil znan obseg vseh njenih stroškov. V nadaljevanju je sodiše izdalo sodbo, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, pri tem pa stranki ni predhodno obvestilo, da je dokazni postopek zaključen in tako tožnici tudi ni dalo možnost, da priglasi svoje potrebne stroške postopka. Tako sodišče ni odločalo o vseh stroških postopka, niti jih ni priznalo niti jih ni zavrnilo.
Bistvo društva kot pravne osebe je, da deluje navzven kot subjekt z lastno pravno osebnostjo. Ko postane subjekt prava, pa postane pravo zanj obvezno, kar pomeni, da postane tudi deliktno odgovoren. Slednje pomeni, da to, na kakšnih načelih temeljijo medsebojna razmerja članov društva in kakšen namen in cilje članstvo v društvu uresničuje, za deliktno odgovornost društva kot pravne osebe ni pravno odločilno.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/6.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski učitelj - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Glede na ugotovitev, da je prišlo med toženo stranko in javnim raziskovalnim zavodom (JRZ) le do prenosa raziskovalne dejavnosti (predmet prenosa ni bila pedagoška dejavnost tožene stranke) in ob dejstvu, da tožnik pri toženi stranki ni opravljal le raziskovalnega, temveč tudi pedagoško delo (kar je bilo ugotovljeno zgoraj), je bil lahko tožnik prenesen k delodajalcu prevzemniku (torej k JRZ le v zvezi z raziskovalnim delom. Po prvem odstavku 3. člena Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. 3. 2001 o zbliževanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov se pravice in obveznosti odsvojitelja, ki izhajajo iz na dan prenosa obstoječe pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, na podlagi takega prenosa prenesejo na pridobitelja. V primeru prenosa le dela podjetja, velja sprememba delodajalca za delavce, ki pripadajo prenesenemu delu podjetja. Ker je tožnik poleg raziskovalnega dela opravljal tudi pedagoško delo (pedagoška dejavnost pa ni bila predmet prenosa od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika), je lahko prešel k delodajalcu prevzemniku le v zvezi z njegovim raziskovalnim delom. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila na JRZ v celoti prenesena tožnikova pogodba o zaposlitvi (oziroma njegove pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja po tej pogodbi).
Tožnica je zahtevala odpravo odločbe tožene stranke in sklepa, s katerima ji je prenehala pravobranilska služba. Odločitev je tožena stranka sprejela na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, s katerim je tožnici prenehala funkcija državne pravobranilke. Tožnica je zoper sklep Vlade Republike Slovenije z na Upravno sodišče RS vložila tožbo, s katero je zahtevala odpravo tega sklepa, podredno pa ugotovitev, da ta sklep ni pravilen in je nezakonit, njegovo odpravo in vrnitev zadeve v ponovni postopek. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da je sklep Vlade Republike Slovenije o tožničinem prenehanju funkcije državne pravobranilke iz razloga po 7. točki 1. odstavka 59. člena ZDPra zakonit. Posledično sta zakoniti tudi izpodbijani odločbi tožene stranke, ki temeljita na tem sklepu.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 233, 339, 339/2-8, 356, 362, 362/1.
skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost članov uprave - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme - delavski direktor - odklonitev odgovora na posamezna vprašanja - dokaz s pričami - dodelitev drugemu sodniku
Sodišče prve stopnje pa je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ker se ni določno in analitično poglobljeno opredelilo do posameznih očitkov, ki jih je kot razloge neskrbnega ravnanja tožencev izpostavljal tožnik. Pavšalnost razlogov ob jasno izpostavljenih tožbenih očitkih ima za posledico kršitev pravice do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS.
Določena odločitev v zadevi, ob upoštevanju okoliščine, da so za sodišče prve stopnje navodila iz razveljavitvenega sklepa obvezujoča, ne predstavlja utemeljenega razloga za dodelitev zadeve novemu sodniku.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00011189
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
ZPP člen 324, 324/6, 333, 343, 343/1, 352.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/2, 125/3.. ZDSS-1 člen 19.
V predmetni zadevi je bila izpodbijana sodba izdana po začetku veljavnosti novele ZPP-E. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo in določilo pritožbeni rok 15 dni po zakonu o pravdnem postopku v besedilu, kakršno je bilo pred uveljavitvijo ZPP-E. Postopek pred sodiščem prve stopnje se namreč konča z izdajo sodbe. Skladno z določbo 324. člena ZPP mora imeti pisna sodba uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. Skladno z določbo šestega odstavka tega člena v pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe. Ker je pravni pouk del sodbe, je tudi za tega treba upoštevati pravila postopka kot so veljala do uveljavitve novele ZPP-E.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009173
ZNP člen 12, 15, 37. ZPP člen 22, 22/1, 22/2. ZZZDR člen 106. ZPND člen 19, 19/3.
sprememba stikov - režim stikov - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - posebne okoliščine primera - ugovor krajevne nepristojnosti - otrokova korist
Ne drži, da posebne okoliščine primera - že pridobljeno mnenje izvedenca in seznanjenost lokalnega CSD z družinsko problematiko, ki jih navaja sodišče, narekujejo pristojnost ptujskega sodišča, saj naša ureditev ne pozna pristojnosti po načelu ekonomičnosti oziroma po načelu koristi otroka.
Subjektivna sprememba tožbe bi v skladu s 187. členom ZPP pomenila, da tožnica ne bi tožila več toženca, ampak nekoga drugega. Do tega očitno ni prišlo, prav tako do spremembe subjekta ni prišlo na tožeči strani. V konkretnem primeru je bila spremenjena "le" vsebina tožbenega zahtevka, kar pa (v skladu s 184. členom ZPP) predstavlja objektivno spremembo tožbe.
Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 pojasnilo, zakaj ima upravnik že na podlagi zakona aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad, pod pogojem da to plačilo zahteva na poseben račun, na katerem se ta sredstva vodijo.