Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik toži za povračilo škode, ki naj bi mu jo na delovnem mestu in v zvezi z delom povzročil toženec kot delavec, ki je bil takrat z njim (kot samostojnim podjetnikom) v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V pritožbi tožnik neutemeljeno navaja, da škoda, ki naj bi bila povzročena, ni bila v nobeni zvezi z delovnim razmerjem, saj iz njegovih navedb v tožbi izhaja drugače. Navedel je namreč, da toženec na delovišču, kjer se je delo opravljalo, dela ni želel opravljati, da je tožnika žalil in mu nato s kotno brusilko v roki grozil, iz česar je mogoče zaključiti, da gre vprašanje odškodninske odgovornosti delavca, ki se presoja po določbi 177. člena ZDR-1, in s tem za odškodninski delovni spor. To pa je individualni delovni spor po točki b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
V sodni poravnavi sta se pravdni stranki med drugim dogovorili, da s sklenitvijo in izpolnitvijo obveznosti iz te sodne poravnave med njima iz naslova delovnega razmerja ni nobenih terjatev in obveznosti več. Na podlagi tako sklenjenega dogovora med pravdnima strankama je sodišče prve stopnje v tem sporu pravilno zaključilo, da se je tožnik odpovedal odškodninskemu zahtevku za povračilo škode, nastale zaradi spornega škodnega dogodka.
lahka telesna poškodba - graja dokazne ocene - napad z nožem - izvedensko mnenje - silobran - obramba obdolženca - način poškodovanja - direktni naklep
Z navedenim je ovržen zagovor obdolženca, ki se sklicuje, da je oškodovanca poškodoval v silobranu. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je izvedenec izrecno poudaril, da je do vreznine na roki prišlo, ko je roka oškodovanca mirovala in torej ni bila v gibanju oziroma napadanju, kot to poskuša prikazati pritožba. Ta okoliščina pa prav tako potrjuje, da obramba obdolženca in to še z nožem v roki, v danih okoliščinah ni bila potrebna. Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne more omajati niti bankovec za 50,00 EUR, ki ga omenja pritožba, saj je zagovor obdolženca ovržen že zaradi načina poškodovanja oškodovanca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008610
ZNP člen 19, 20. ZPP člen 3, 188, 317.
gospodarska javna infrastruktura - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - javno komunikacijsko omrežje - optično komunikacijsko omrežje - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture - stranska udeležba - stranski udeleženec - pravni interes za stransko intervencijo - denarna odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na kanalizacijskih napravah - sestavina nepremičnine - načelo superficies solo cedit - izjava o umiku tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pogojna odpoved
Intervencijski interes obstaja, če stranski udeleženec izkaže, da obstaja določeno materialnopravno razmerje med njim in udeleženci nepravdnega postopka, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
Prav to pa je izkazala stranska udeležnka z zatrjevanjem, da je lastnica optične kabelske kanalizacije in da bi med njo in udeleženci prišlo do novih sodnih postopkov, če bi sodišče predlagateljici priznalo odškodnino za vgrajeno optično kabelsko kanalizacijo, sama pa v tem postopku ne bi imela možnosti, da bi se ga udeleževala kot stranska udeleženka.
Pogojnega umika tožbe ni, enako ni pogojne odpovedi zahtevku.
Dobrovernost posestnika pomeni, da posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Zato je za presojo dobrovernosti posestnika pomembno zgolj posestnikovo nevedenje oziroma vedenje tega, da stvar, ki jo ima v posesti, je oziroma ni njegova.
Materialno pravni ugovori zoper registriranega imetnika znamke so dopustni, ne da bi bilo zato treba sprožiti poseben postopek - bodisi s tožbo bodisi z uveljavljanjem ničnosti v okviru postopka pred registrskim organom.
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je odsotnost slehernega razlikovalnega učinka, absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke.
neupravičena pridobitev - odpad pravne podlage - pogodba o prenosu terjatve - cesija - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - splošni zastaralni rok - pravila vračanja - obseg vrnitve
Sodišče prve stopnje je zmotno tolmačilo pomen cesije. Njeno bistvo je v prenosu terjatve na novega upnika (cesionarja). Tudi če je šlo med K. K. in tožencem za cesijo v izterjavo (toženec sicer ni trdil, da bi sam imel proti K. K. terjatev, zaradi česar bi bila aktualna cesija v izterjavo), je bil tudi v tem primeru prenos terjatve popoln. Na podlagi sklenjene pogodbe o odstopu terjatve je prišlo do spremembe pripadnosti terjatve, ki je od cesije naprej pripadala tožencu. Čim je Uprava RS za javna plačila prenesla omenjena denarna sredstva po sklepu o izvršbi na transakcijski račun toženčevega takratnega pooblaščenca velja, da jih je prejel toženec kot upnik. Kakšen dogovor je glede razpolaganja z izterjanimi sredstvi toženec sklenil s K. K. in svojim takratnim pooblaščencem, je za razmerje med tožencem in tožnico povsem nepomembno in ne vpliva na obstoj toženčeve reparacijske obveznosti do tožnice v posledici prenehanja njene obveznosti plačila kupnine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00009922
ZDR člen 31, 32, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 171, 171/1.. ZVZD-1 člen 5, 7, 7/2, 52, 52/2, 59.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odklonitev dela - krivdna odgovornost - soodgovornost delavca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni niti krivdno niti objektivno odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožnici nastala, ker je opravljala delo, ki ga glede na njene delovne obveznosti ni bila dolžna opravljati, ki je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke, in ki ga tožena stranka tudi ni dopuščala. Zgolj dejstvo, da je tožnici škoda nastala pri opravilu, ki je bilo povezano z njenimi delovnimi obveznostmi, v času njenega delovnega časa in na območju, kjer je tožena stranka sicer dovoljevala gibanje zaposlenih (med malico in za odnašanje smeti), še ne daje podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Delavec ima pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ. Ne more pa biti opustitev odklonitve opravljenega dela podlaga za izključitev delodajalčeve odškodninske odgovornosti.
zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o stroških - napoved izdaje dopolnilnega sklepa - odločanje po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva
Sodišče je v sklepu o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka strankama pojasnilo, da bo o stroških postopka odločilo z dopolnilnim sklepom, iz česar izhaja, da prvostopenjsko sodišče zahtevka dolžnika za povračilo stroškov postopka ni prezrlo. Drži sicer pritožbena trditev, da za pridržanje odločitve o stroških postopka potem, ko je že odločilo o glavni stvari, prvostopenjsko sodišče ni imelo zakonske podlage. Vendar pa je z napovedjo izdaje posebnega sklepa o stroških postopka pri dolžniku povzročilo, da se v pričakovanju izdaje tega sklepa dolžnik ni poslužil možnosti predlaganja izdaje dopolnilnega sklepa po prvem odstavku 325. člena ZPP. Z neupoštevanjem tega dejstva in formalističnim vztrajanjem pri dolžnikovem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa tudi v opisani situaciji, bi namreč po presoji pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice dolžnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/2. ZUPJS člen 12, 18. ZSVarPre člen 23, 23/4.
oprostitev plačila sodne takse - dohodek, ki se upošteva - denarna odškodnina
Po določbi drugega odstavka 12a. člena ZST-1 se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določbe o slednjem pa vsebuje tudi ZSVarPre. Niti ZUPJS, niti ZSVarPre pa odškodnin ne izključujeta kot upoštevnih dohodkov pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZSVarPre pa jih celo izrecno zajema med upoštevnimi neperiodičnimi dohodki. Ker se v sistemu socialnih prejemkov upoštevajo vsi dohodki, razen dohodki, ki so izrecno izvzeti, kar pa odškodnine niso, se glede na določbe ZUPJS in ZSVarPre upoštevajo kot relevanten dohodek.
Pritožba v delu, ki se nanaša na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ni utemeljena. Za pritožbeno rešitev zadeve v tem delu je namreč edino relevantno, da se je tožnica eksplicitno strinjala s toženčevim obračunom odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti v določenem znesku, torej v znesku, kot ga je sodišče prve stopnje tudi priznalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da podredni tožbeni zahtevek, postavljen 13. 1. 2001 v drugem socialnem sporu, ne predstavlja zahteve za novo odmero pokojnine v smislu obravnavane ustavne odločbe, zato ji pred 1. 7. 2011 ni mogoče priznati višjega sorazmernega dela starostne pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00009506
ZZVZZ člen 87, 87/1, 90. ZPP člen 14, 115, 115/1.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - opustitev ukrepa varstva pri delu - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog
Zgolj na podlagi obvestila, da se toženec nahaja v tujini in da je pooblaščenko poklical po telefonu, sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za sklepanje o upravičenosti razloga za nepristop toženca na narok.
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V konkretnem primeru je bil toženec s pravnomočno sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Na kakšen način je storil kaznivo dejanje, izhaja iz izreka kazenske sodbe, na katerega je pravdno sodišče v konkretnem primeru vezano, ker je predpostavka protipravnosti in krivdnega ravnanja toženca vsebovana v njegovi kazenski odgovornosti za kaznivo dejanje.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - vzrok invalidnosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da ima tožnica skupno dopolnjene 6 let, 5 mesecev in 18 dni pokojninske dobe, pravilno zaključilo, da še vedno ne izpolnjuje potrebne gostote 8 let pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Na dan nastanka I. kategorije invalidnosti 4. 7. 2014 je tožnica dopolnila 44 let starosti oziroma 24 delovnih let, tako da skladno z določbo 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 znaša 1/3 od tega 8 let. Dobe v takšnem trajanju pa tožnica nedvomno ne izpolnjuje, s tem pa tudi ne pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00011189
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 233, 339, 339/2-8, 356, 362, 362/1.
skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost članov uprave - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme - delavski direktor - odklonitev odgovora na posamezna vprašanja - dokaz s pričami - dodelitev drugemu sodniku
Sodišče prve stopnje pa je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ker se ni določno in analitično poglobljeno opredelilo do posameznih očitkov, ki jih je kot razloge neskrbnega ravnanja tožencev izpostavljal tožnik. Pavšalnost razlogov ob jasno izpostavljenih tožbenih očitkih ima za posledico kršitev pravice do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS.
Določena odločitev v zadevi, ob upoštevanju okoliščine, da so za sodišče prve stopnje navodila iz razveljavitvenega sklepa obvezujoča, ne predstavlja utemeljenega razloga za dodelitev zadeve novemu sodniku.
Prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni prispeval k nastanku škode in je zato utemeljeno zavrnjen tudi ugovor deljene odgovornosti (171. člen OZ).
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 202, 398, 398/2.. ZPIZ-2B člen 18, 39a.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Ker se določba 39.a člena ZPIZ-2B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca.
Pravdni stranki sta se na prvem naroku za glavno obravnavo sicer odpovedali ponovni glavni obravnavi, razen v primeru, da bo sodišče pri Zavodu RS za zaposlovanje pridobilo zvočni posnetek razgovora tožnice s pričo, v tem primeru pa bo sodišče določilo nov narok za glavno obravnavo. Dejstvo je, da postopek pred sodiščem tedaj še ni bil zaključen in je razumljivo, da tožnica do tega trenutka ni priglasila vseh stroškov postopka, saj še ni bil znan obseg vseh njenih stroškov. V nadaljevanju je sodiše izdalo sodbo, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, pri tem pa stranki ni predhodno obvestilo, da je dokazni postopek zaključen in tako tožnici tudi ni dalo možnost, da priglasi svoje potrebne stroške postopka. Tako sodišče ni odločalo o vseh stroških postopka, niti jih ni priznalo niti jih ni zavrnilo.