Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.. ZPIZ-1 člen 67.
invalidska pokojnina
Tožnik na dan uveljavitve Sporazuma o socialnem zavarovanju med Bosno in Hercegovino in Republiko Slovenijo (Sporazum) 1. 8. 2008 ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela. Skladno z določbo 37. člena Sporazuma tako dajatev, invalidska pokojnina, ki je bila tožniku priznana v BIH tudi na podlagi Sporazuma, še naprej ostaja obveznost nosilca zavarovanja v BIH. To pa pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma, na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev.
Pravdni stranki sta se na prvem naroku za glavno obravnavo sicer odpovedali ponovni glavni obravnavi, razen v primeru, da bo sodišče pri Zavodu RS za zaposlovanje pridobilo zvočni posnetek razgovora tožnice s pričo, v tem primeru pa bo sodišče določilo nov narok za glavno obravnavo. Dejstvo je, da postopek pred sodiščem tedaj še ni bil zaključen in je razumljivo, da tožnica do tega trenutka ni priglasila vseh stroškov postopka, saj še ni bil znan obseg vseh njenih stroškov. V nadaljevanju je sodiše izdalo sodbo, s katero je odločilo tudi o stroških postopka, pri tem pa stranki ni predhodno obvestilo, da je dokazni postopek zaključen in tako tožnici tudi ni dalo možnost, da priglasi svoje potrebne stroške postopka. Tako sodišče ni odločalo o vseh stroških postopka, niti jih ni priznalo niti jih ni zavrnilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00011189
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/2. ZUPJS člen 12, 18. ZSVarPre člen 23, 23/4.
oprostitev plačila sodne takse - dohodek, ki se upošteva - denarna odškodnina
Po določbi drugega odstavka 12a. člena ZST-1 se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določbe o slednjem pa vsebuje tudi ZSVarPre. Niti ZUPJS, niti ZSVarPre pa odškodnin ne izključujeta kot upoštevnih dohodkov pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZSVarPre pa jih celo izrecno zajema med upoštevnimi neperiodičnimi dohodki. Ker se v sistemu socialnih prejemkov upoštevajo vsi dohodki, razen dohodki, ki so izrecno izvzeti, kar pa odškodnine niso, se glede na določbe ZUPJS in ZSVarPre upoštevajo kot relevanten dohodek.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
začetek stečajnega postopka - vpliv vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo - odložitev odločanja - zahteva dolžnika za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka - odlog plačila davka - domneva trajnejše nelikvidnosti
Vložen predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ni predstavljal ovire za odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka. Le v kolikor dolžnik v ugovornem roku iz drugega odstavka 235. člena ZFPPIPP zahteva, da sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in zahtevi priloži listine iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP, sodišče s sklepom odloži odločanje o upnikovem predlogu.
odpravnina - razrešitev s funkcije - direktor - odpoklic
Tožnik je v skladu z določbo 17. člena pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine med drugim tudi v primeru, če ni storil hujših kršitev njegovih obveznosti oziroma če je nezaupnica izrečena iz očitno neutemeljenega razloga. V tretjem odstavku 17. člena pogodbe je namreč določeno, da je tožnik do odpravnine upravičen v primeru, če ga skupščina družbenikov družbe pred potekom mandata razreši brez razloga. Glede na to, da so v prvem odstavku istega člena izrecno navedeni razlogi za predčasen odpoklic, v katerih tožnik ni upravičen do odpravnine (če huje krši svoje obveznosti ali če ni sposoben voditi poslov ali če mu skupščina družbe iz krivdnih razlogov izreče nezaupnico), to nasprotno pomeni, da je v primeru neobstoja le - teh tožnik upravičen do odpravnine oziroma če gre za izrečeno nezaupnico, v kolikor je ta izrečena iz očitno neutemeljenih razlogov.
V konkretnem primeru ni podan razlog za odpoklic po prvem odstavku 17. člena pogodbe o zaposlitvi oziroma je bila tožniku nezaupnica podana iz očitno neutemeljenih razlogov. To pa pomeni, da je bil tožnik pred potekom mandata odpoklican oziroma razrešen brez razloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 17. člena pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00009119
ZBan-1 člen 39, 66, 66/1, 167. OZ člen 346, 352, 352/3, 395, 395/1, 766, 766/1. ZGD-1 člen 263, 263/2, 265, 265/1, 281, 281/5.
odškodninska odgovornost uprave - poslovna odškodninska odgovornost - uprava banke - skrbnost in odgovornost - soglasje nadzornega sveta - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - splošni zastaralni rok - profesionalna skrbnost - velika izpostavljenost banke - pristojnosti nadzornega sveta - kogentna narava določb - solidarna odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Pri odgovornosti uprave družbe po 263. členu ZGD-1 gre za poslovno odškodninsko obveznost. Ker z zakonom za tovrstne terjatve ni določen drugačen rok, te terjatve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let.
Določbe ZBan-1 in ZGD-1, ki določajo pristojnosti uprave in nadzornega sveta družbe oziroma banke, so kogentne narave. ZGD-1 prenos vodenja poslov družbe od uprave na nadzorni svet izrecno prepoveduje. Zato določbe petnajste alineje tridesetega člena statuta banke, ki določa, da nadzorni svet banke "odloča" o pravnih poslih, na podlagi katerih bi nastala velika izpostavljenost banke do posameznih oseb, ni dopustno razlagati drugače, kot da gre pri tem "odločanju" za podajo soglasja nadzornega sveta za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi nastala velika izpostavljenost banke, v skladu z določbami 167. člena ZBan-1.
Odškodninska odgovornost članov uprave za škodo povzročeno z izpolnjevanjem dolžnosti poslovodenja ni izključena, čeprav je nadzorni svet odobril dejanje. Člani uprave banke so za povzročeno škodo banki solidarno odgovorni, če pri izpolnjevanju svojih dolžnosti niso ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni prispeval k nastanku škode in je zato utemeljeno zavrnjen tudi ugovor deljene odgovornosti (171. člen OZ).
neupravičena pridobitev - odpad pravne podlage - pogodba o prenosu terjatve - cesija - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - splošni zastaralni rok - pravila vračanja - obseg vrnitve
Sodišče prve stopnje je zmotno tolmačilo pomen cesije. Njeno bistvo je v prenosu terjatve na novega upnika (cesionarja). Tudi če je šlo med K. K. in tožencem za cesijo v izterjavo (toženec sicer ni trdil, da bi sam imel proti K. K. terjatev, zaradi česar bi bila aktualna cesija v izterjavo), je bil tudi v tem primeru prenos terjatve popoln. Na podlagi sklenjene pogodbe o odstopu terjatve je prišlo do spremembe pripadnosti terjatve, ki je od cesije naprej pripadala tožencu. Čim je Uprava RS za javna plačila prenesla omenjena denarna sredstva po sklepu o izvršbi na transakcijski račun toženčevega takratnega pooblaščenca velja, da jih je prejel toženec kot upnik. Kakšen dogovor je glede razpolaganja z izterjanimi sredstvi toženec sklenil s K. K. in svojim takratnim pooblaščencem, je za razmerje med tožencem in tožnico povsem nepomembno in ne vpliva na obstoj toženčeve reparacijske obveznosti do tožnice v posledici prenehanja njene obveznosti plačila kupnine.
Materialno pravni ugovori zoper registriranega imetnika znamke so dopustni, ne da bi bilo zato treba sprožiti poseben postopek - bodisi s tožbo bodisi z uveljavljanjem ničnosti v okviru postopka pred registrskim organom.
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je odsotnost slehernega razlikovalnega učinka, absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poseg v spolno nedotakljivost - nezakonitost odpovedi - reintegracija - sodna razveza - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
Sodišče pri presoji, ali obstajajo okoliščine in interesi za reintegracijo delavca ali za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, upošteva okoliščine in interese na strani delavca in delodajalca. O utemeljenosti predloga odloča sodišče, upoštevajoč vse okoliščine in interese obeh strank. Golo sklicevanje tožene stranke na naravo dejavnosti ne zadošča. Da je tožnik opravljal delo vzgojitelja, ki mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni okoliščina, ki bi že sama po sebi pomenila, da je nadaljnje sodelovanje onemogočeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008610
ZNP člen 19, 20. ZPP člen 3, 188, 317.
gospodarska javna infrastruktura - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - javno komunikacijsko omrežje - optično komunikacijsko omrežje - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture - stranska udeležba - stranski udeleženec - pravni interes za stransko intervencijo - denarna odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na kanalizacijskih napravah - sestavina nepremičnine - načelo superficies solo cedit - izjava o umiku tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pogojna odpoved
Intervencijski interes obstaja, če stranski udeleženec izkaže, da obstaja določeno materialnopravno razmerje med njim in udeleženci nepravdnega postopka, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
Prav to pa je izkazala stranska udeležnka z zatrjevanjem, da je lastnica optične kabelske kanalizacije in da bi med njo in udeleženci prišlo do novih sodnih postopkov, če bi sodišče predlagateljici priznalo odškodnino za vgrajeno optično kabelsko kanalizacijo, sama pa v tem postopku ne bi imela možnosti, da bi se ga udeleževala kot stranska udeleženka.
Pogojnega umika tožbe ni, enako ni pogojne odpovedi zahtevku.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnica je bila pri tožencu v spornem obdobju zaposlena na delovnem mestu skladiščnik. Delovno razmerje ji je prenehalo. Večino negativnih ravnanj je očitala tožencu (npr. dajanje nasprotujočih si navodil, ki jih tožnica ni mogla izvršiti, žalitve, neprimeren odnos, povečan in usmerjen nadzor nad tožničinim delom, odrejanje manjvrednega dela, odrejanje fizično zahtevnega dela, neenaka obravnava z ostalimi zaposlenimi itd.), glede katerih pa je sodišče prve stopnje po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da ti očitki niso resnični ali pa ne pomenijo trpinčenja na delovnem mestu v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1.
Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1, je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil.
S tem, ko je bilo v postopku pravnomočno ugotovljeno, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku spornega dne, zakonita, je odpadla tudi podlaga za ugoditev preostalemu delu tožnikovega tožbenega zahtevka, ki je temeljil prav na zatrjevani nezakonitosti te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (reintegracijski in reparacijski del njegovega tožbenega zahtevka oziroma podredno sodna razveza pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 s plačilom denarnega povračila).
ZVEtL člen 26, 26/3. ZVEtL-1 člen 48, 48/2. ZPP člen 253.
pripadajoče zemljišče - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Iz spisovnega gradiva izhaja, da sodnica zaradi napake sodnega osebja pred izdajo sklepa ni prejela vloge predlagateljev z dne 20. 4. 2017, zato se v sklepu tudi ni mogla opredeliti do pripomb predlagateljev zoper izvedensko mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VSL00009515
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 92, 137, 137/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - neposredno zastopanje - neposredno vročanje stranki - vročanje pooblaščencu stranke
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. V konkretnem primeru je bil nastanek vtoževane škode tožniku znan najkasneje 3. 12. 2009. Sporno pa je, ali je bil navedenega dne znan tudi povzročitelj (tožena stranka). Glede povzročitelja velja, da je oškodovanec zanj izvedel, ko je izvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode.
V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Ker ZUS-1 o vročanju nima posebnih določb, se glede tega vprašanja uporablja ZPP. Ko ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Neposredno vročanje stranki v takem primeru ni pravilno in predstavlja kršitev določb ZPP. Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec, učinkujejo neposredno v sferi strank. ZPP tako določa neposredno zastopanje, katerega posledica je, da dejanja, ki jih v imenu in za račun stranke opravi pooblaščenec, učinkujejo neposredno v sferi same stranke (zastopanega). Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožeča stranka izvedela za povzročitelja škode že z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča RS njenemu takratnemu pooblaščencu. Pravno nepomembne so tako pritožbene trditve, da tožena stranka istega dne od pooblaščenca sodbe še ni prejela.