ZPP člen 324, 324/6, 333, 343, 343/1, 352.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/2, 125/3.. ZDSS-1 člen 19.
V predmetni zadevi je bila izpodbijana sodba izdana po začetku veljavnosti novele ZPP-E. Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo in določilo pritožbeni rok 15 dni po zakonu o pravdnem postopku v besedilu, kakršno je bilo pred uveljavitvijo ZPP-E. Postopek pred sodiščem prve stopnje se namreč konča z izdajo sodbe. Skladno z določbo 324. člena ZPP mora imeti pisna sodba uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi. Skladno z določbo šestega odstavka tega člena v pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe. Ker je pravni pouk del sodbe, je tudi za tega treba upoštevati pravila postopka kot so veljala do uveljavitve novele ZPP-E.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do dejanskega vprašanja aktiviranja statusa s.p. s strani tožnika po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki in njegove prijave v socialna zavarovanja. Navedena okoliščina je pomembna iz razloga, ker dvojno delovno razmerje za poln delovni čas ni mogoče. Gre za pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze po določilih 118. člena ZDR-1.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 233, 339, 339/2-8, 356, 362, 362/1.
skrbnost in odgovornost - odškodninska odgovornost članov uprave - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme - delavski direktor - odklonitev odgovora na posamezna vprašanja - dokaz s pričami - dodelitev drugemu sodniku
Sodišče prve stopnje pa je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP, ker se ni določno in analitično poglobljeno opredelilo do posameznih očitkov, ki jih je kot razloge neskrbnega ravnanja tožencev izpostavljal tožnik. Pavšalnost razlogov ob jasno izpostavljenih tožbenih očitkih ima za posledico kršitev pravice do izjavljanja kot sestavnega dela pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS.
Določena odločitev v zadevi, ob upoštevanju okoliščine, da so za sodišče prve stopnje navodila iz razveljavitvenega sklepa obvezujoča, ne predstavlja utemeljenega razloga za dodelitev zadeve novemu sodniku.
regresni zahtevek - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - napad na uradno osebo - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - poškodovanje policista - nogometna tekma - ugovor previsoko izplačane odškodnine - nekonkretiziran ugovor
Zaradi vezanosti civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, toženec v tej pravdi ni mogel več trditi in dokazovati, da dejanja, kot je opisan v izreku kazenske sodbe, ni storil; da zaradi njegovega dejanja niso nastale posledice opisane v izreku; da med dejanjem in posledicami ni vzročne zveze in da ni kriv. Skratka, ne more uveljavljati ugovorov, ki nasprotujejo ugotovitvam, ki so tvorile podlago za izdajo kazenske obsodilne sodbe.
Toženec je imel v teku tega postopka možnost uveljavljati (tudi) ugovor previsoko izplačane odškodnine in s tem doseči, da bi višino izplačanih odškodnin (tudi z izvedencem) preverilo sodišče, pa te možnosti ni izkoristil.
Bistvo društva kot pravne osebe je, da deluje navzven kot subjekt z lastno pravno osebnostjo. Ko postane subjekt prava, pa postane pravo zanj obvezno, kar pomeni, da postane tudi deliktno odgovoren. Slednje pomeni, da to, na kakšnih načelih temeljijo medsebojna razmerja članov društva in kakšen namen in cilje članstvo v društvu uresničuje, za deliktno odgovornost društva kot pravne osebe ni pravno odločilno.
ZUP člen 274, 279.. ZPIZ-1 člen 142.. ZSDP člen 102, 102/4.
dodatek za nego otroka - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost - dodatek za pomoč in postrežbo
Pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, da razloga za izrek ničnosti odločbe v danem primeru ni. Odločba z dnem 5. 11. 2012 izdana s strani CSD se je izdala po uradni dolžnosti v skladu s četrtim odstavkom 102. člena ZDSP (v primerih, če se ugotovi, da so nastopile drugačne okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o pravici oziroma odločbo o spremembi priznanja pravice iz tega zakona). Katere so bile te drugačne okoliščine, je sodišče pojasnilo.
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Tožnica je bila pri tožencu v spornem obdobju zaposlena na delovnem mestu skladiščnik. Delovno razmerje ji je prenehalo. Večino negativnih ravnanj je očitala tožencu (npr. dajanje nasprotujočih si navodil, ki jih tožnica ni mogla izvršiti, žalitve, neprimeren odnos, povečan in usmerjen nadzor nad tožničinim delom, odrejanje manjvrednega dela, odrejanje fizično zahtevnega dela, neenaka obravnava z ostalimi zaposlenimi itd.), glede katerih pa je sodišče prve stopnje po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da ti očitki niso resnični ali pa ne pomenijo trpinčenja na delovnem mestu v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1.
Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1, je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil.
odpravnina - razrešitev s funkcije - direktor - odpoklic
Tožnik je v skladu z določbo 17. člena pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine med drugim tudi v primeru, če ni storil hujših kršitev njegovih obveznosti oziroma če je nezaupnica izrečena iz očitno neutemeljenega razloga. V tretjem odstavku 17. člena pogodbe je namreč določeno, da je tožnik do odpravnine upravičen v primeru, če ga skupščina družbenikov družbe pred potekom mandata razreši brez razloga. Glede na to, da so v prvem odstavku istega člena izrecno navedeni razlogi za predčasen odpoklic, v katerih tožnik ni upravičen do odpravnine (če huje krši svoje obveznosti ali če ni sposoben voditi poslov ali če mu skupščina družbe iz krivdnih razlogov izreče nezaupnico), to nasprotno pomeni, da je v primeru neobstoja le - teh tožnik upravičen do odpravnine oziroma če gre za izrečeno nezaupnico, v kolikor je ta izrečena iz očitno neutemeljenih razlogov.
V konkretnem primeru ni podan razlog za odpoklic po prvem odstavku 17. člena pogodbe o zaposlitvi oziroma je bila tožniku nezaupnica podana iz očitno neutemeljenih razlogov. To pa pomeni, da je bil tožnik pred potekom mandata odpoklican oziroma razrešen brez razloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 17. člena pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00009119
ZBan-1 člen 39, 66, 66/1, 167. OZ člen 346, 352, 352/3, 395, 395/1, 766, 766/1. ZGD-1 člen 263, 263/2, 265, 265/1, 281, 281/5.
odškodninska odgovornost uprave - poslovna odškodninska odgovornost - uprava banke - skrbnost in odgovornost - soglasje nadzornega sveta - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - splošni zastaralni rok - profesionalna skrbnost - velika izpostavljenost banke - pristojnosti nadzornega sveta - kogentna narava določb - solidarna odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost
Pri odgovornosti uprave družbe po 263. členu ZGD-1 gre za poslovno odškodninsko obveznost. Ker z zakonom za tovrstne terjatve ni določen drugačen rok, te terjatve zastarajo v splošnem zastaralnem roku petih let.
Določbe ZBan-1 in ZGD-1, ki določajo pristojnosti uprave in nadzornega sveta družbe oziroma banke, so kogentne narave. ZGD-1 prenos vodenja poslov družbe od uprave na nadzorni svet izrecno prepoveduje. Zato določbe petnajste alineje tridesetega člena statuta banke, ki določa, da nadzorni svet banke "odloča" o pravnih poslih, na podlagi katerih bi nastala velika izpostavljenost banke do posameznih oseb, ni dopustno razlagati drugače, kot da gre pri tem "odločanju" za podajo soglasja nadzornega sveta za sklenitev pravnega posla, na podlagi katerega bi nastala velika izpostavljenost banke, v skladu z določbami 167. člena ZBan-1.
Odškodninska odgovornost članov uprave za škodo povzročeno z izpolnjevanjem dolžnosti poslovodenja ni izključena, čeprav je nadzorni svet odobril dejanje. Člani uprave banke so za povzročeno škodo banki solidarno odgovorni, če pri izpolnjevanju svojih dolžnosti niso ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/2. ZUPJS člen 12, 18. ZSVarPre člen 23, 23/4.
oprostitev plačila sodne takse - dohodek, ki se upošteva - denarna odškodnina
Po določbi drugega odstavka 12a. člena ZST-1 se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določbe o slednjem pa vsebuje tudi ZSVarPre. Niti ZUPJS, niti ZSVarPre pa odškodnin ne izključujeta kot upoštevnih dohodkov pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZSVarPre pa jih celo izrecno zajema med upoštevnimi neperiodičnimi dohodki. Ker se v sistemu socialnih prejemkov upoštevajo vsi dohodki, razen dohodki, ki so izrecno izvzeti, kar pa odškodnine niso, se glede na določbe ZUPJS in ZSVarPre upoštevajo kot relevanten dohodek.
neupravičena pridobitev - odpad pravne podlage - pogodba o prenosu terjatve - cesija - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - splošni zastaralni rok - pravila vračanja - obseg vrnitve
Sodišče prve stopnje je zmotno tolmačilo pomen cesije. Njeno bistvo je v prenosu terjatve na novega upnika (cesionarja). Tudi če je šlo med K. K. in tožencem za cesijo v izterjavo (toženec sicer ni trdil, da bi sam imel proti K. K. terjatev, zaradi česar bi bila aktualna cesija v izterjavo), je bil tudi v tem primeru prenos terjatve popoln. Na podlagi sklenjene pogodbe o odstopu terjatve je prišlo do spremembe pripadnosti terjatve, ki je od cesije naprej pripadala tožencu. Čim je Uprava RS za javna plačila prenesla omenjena denarna sredstva po sklepu o izvršbi na transakcijski račun toženčevega takratnega pooblaščenca velja, da jih je prejel toženec kot upnik. Kakšen dogovor je glede razpolaganja z izterjanimi sredstvi toženec sklenil s K. K. in svojim takratnim pooblaščencem, je za razmerje med tožencem in tožnico povsem nepomembno in ne vpliva na obstoj toženčeve reparacijske obveznosti do tožnice v posledici prenehanja njene obveznosti plačila kupnine.
Materialno pravni ugovori zoper registriranega imetnika znamke so dopustni, ne da bi bilo zato treba sprožiti poseben postopek - bodisi s tožbo bodisi z uveljavljanjem ničnosti v okviru postopka pred registrskim organom.
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je odsotnost slehernega razlikovalnega učinka, absolutni razlog za zavrnitev registracije znamke.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 75/6.. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski učitelj - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Glede na ugotovitev, da je prišlo med toženo stranko in javnim raziskovalnim zavodom (JRZ) le do prenosa raziskovalne dejavnosti (predmet prenosa ni bila pedagoška dejavnost tožene stranke) in ob dejstvu, da tožnik pri toženi stranki ni opravljal le raziskovalnega, temveč tudi pedagoško delo (kar je bilo ugotovljeno zgoraj), je bil lahko tožnik prenesen k delodajalcu prevzemniku (torej k JRZ le v zvezi z raziskovalnim delom. Po prvem odstavku 3. člena Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. 3. 2001 o zbliževanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov se pravice in obveznosti odsvojitelja, ki izhajajo iz na dan prenosa obstoječe pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, na podlagi takega prenosa prenesejo na pridobitelja. V primeru prenosa le dela podjetja, velja sprememba delodajalca za delavce, ki pripadajo prenesenemu delu podjetja. Ker je tožnik poleg raziskovalnega dela opravljal tudi pedagoško delo (pedagoška dejavnost pa ni bila predmet prenosa od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika), je lahko prešel k delodajalcu prevzemniku le v zvezi z njegovim raziskovalnim delom. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila na JRZ v celoti prenesena tožnikova pogodba o zaposlitvi (oziroma njegove pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja po tej pogodbi).
Dobrovernost posestnika pomeni, da posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Zato je za presojo dobrovernosti posestnika pomembno zgolj posestnikovo nevedenje oziroma vedenje tega, da stvar, ki jo ima v posesti, je oziroma ni njegova.
tožbeni zahtevek - sklepčnost - materialno procesno vodstvo - sklep o napotitvi na pravdo - vezanost stranke na napotitveni sklep
Stranka pa ni vezana na napotitveni sklep in ne glede na vsebino takega sklepa sama nosi skrb za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Pritožbeno stališče o procesnih učinkih napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ni pravilno, dedič namreč lahko vloži tožbo na podlagi drugačnega temelja, kot izhaja iz napotitvenega sklepa, tožbeni zahtevek lahko oblikuje drugače in z njim uveljavlja tudi več ali manj od tega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
blagovna in storitvena znamka - uporaba storitvene znamke - začasna odredba - povrnitev pravdnih stroškov
Iz fotokopije biltena tožene stranke, ki ga je v spis predložila tožeča stranka (A4) je razvidno, da tožena stranka oglašuje tečaj za maturantski ples pod naslovom „Plesni tečaj – priprava na maturantski ples“. V besedilu pod tem oglasom je v prvih treh točkah pojasnjeno, kaj plesni tečaj zajema, v naslednjih štirih točkah pa je pojasnjena cena 20-urnega plesnega tečaja. Za odločitev o pritožbi sta pomembni prvi dve točki pojasnil o ceni: v prvi je navedena cena plesnega tečaja, ki znaša 38,00 EUR na maturanta, v drugi pa cena plesnega tečaja vključno z „Maturantsko parado". Ta cena pa znaša 50,00 EUR na maturanta.
S čim konkretno, s katerimi konkretnimi ravnanji je tožena stranka kršila storitveno znamko „Maturantska parada“ tožeča stranka v trditveni podlagi ni pojasnila.
V navedbah tožeče stranke pritožbeno sodišče ni zaznalo očitka, da tožena stranka uporablja storitveno znamko „Maturantska parada“ v nasprotju z določilom c. točke prvega odstavka 48. člena ZIL-1. Pa tudi iz povzetih dokazov kaj takega ne izhaja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00011189
KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - smotrnost - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - nezaposlenost
Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzroke za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. In prvostopno sodišče je po tem, ko je skrbno pretehtalo vse okoliščine obravnavane zadeve ugotovilo, da predlagani ukrep pri obsojencu ne bi bil smotrn.