zahteva za povrnitev stroškov postopka - pravni interes za pritožbo - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - dopolnilni sklep o stroških - napoved izdaje dopolnilnega sklepa - odločanje po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva
Sodišče je v sklepu o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka strankama pojasnilo, da bo o stroških postopka odločilo z dopolnilnim sklepom, iz česar izhaja, da prvostopenjsko sodišče zahtevka dolžnika za povračilo stroškov postopka ni prezrlo. Drži sicer pritožbena trditev, da za pridržanje odločitve o stroških postopka potem, ko je že odločilo o glavni stvari, prvostopenjsko sodišče ni imelo zakonske podlage. Vendar pa je z napovedjo izdaje posebnega sklepa o stroških postopka pri dolžniku povzročilo, da se v pričakovanju izdaje tega sklepa dolžnik ni poslužil možnosti predlaganja izdaje dopolnilnega sklepa po prvem odstavku 325. člena ZPP. Z neupoštevanjem tega dejstva in formalističnim vztrajanjem pri dolžnikovem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa tudi v opisani situaciji, bi namreč po presoji pritožbenega sodišča prišlo do kršitve ustavne pravice dolžnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
Sporna odločba toženca, ki je postala dokončna, ne temelji na sodbi, ki bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena. Zato obnovitveni razlog po 3. točki 260. člena ZUP ni podan. Odločba se prav tako ne opira na kakšno predhodno vprašanje, ki bi ga pristojni organ pozneje v bistvenih točkah drugače rešil tako, da tudi ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP.
Ker toženec sporne zadeve ni presojal tudi na podlagi 183. člena ZPIZ-2, je odločitev z izpodbijanima odločbama, ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, najmanj preuranjena. Na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke, na katero se sklicuje tožnik, bo toženec kot pristojen organ v postopku t.i. nepravne obnove postopka preveril tožnikovo delazmožnost in sicer, ali je zmožen za poklicno rehabilitacijo oziroma, za katero delo je zmožen brez poklicne rehabilitacije glede na že ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgojitelj - poseg v spolno nedotakljivost - nezakonitost odpovedi - reintegracija - sodna razveza - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča
Sodišče pri presoji, ali obstajajo okoliščine in interesi za reintegracijo delavca ali za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, upošteva okoliščine in interese na strani delavca in delodajalca. O utemeljenosti predloga odloča sodišče, upoštevajoč vse okoliščine in interese obeh strank. Golo sklicevanje tožene stranke na naravo dejavnosti ne zadošča. Da je tožnik opravljal delo vzgojitelja, ki mu je tožena stranka izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ni okoliščina, ki bi že sama po sebi pomenila, da je nadaljnje sodelovanje onemogočeno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00010847
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 171.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Pravilni so materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka opustila ustrezno skrbnost pri zagotavljanju varnega dela, saj je dopuščala, da so zaposleni manipulirali s paletami v nasprotju s pravili o varnosti in zdravju pri delu v prid hitrosti pri delu, takšno prakso je poznala, prav tako so se pred tem že zgodile nesreče s prevrnitvijo palet, tožena stranka pa ni reagirala in ni ukrepala, da bi v prihodnje te nesreče preprečila.
Ob zgolj teoretični poučenosti tožnika za delo z viličarjem (praktični pa ne) in ob dopuščanju manipuliranja z blagom v nasprotju z navodili oziroma varnim načinom dela s strani tožene stranke je zaključek o 20 % soprispevku tožnika materialnopravno zmoten. Ob pravilni uporabi materialnega prava je za posledice nesreče pri delu spornega dne v celoti odgovorna tožena stranka, saj njena krivda nevtralizira ugotovljeno krivdo tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00008610
ZNP člen 19, 20. ZPP člen 3, 188, 317.
gospodarska javna infrastruktura - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - javno komunikacijsko omrežje - optično komunikacijsko omrežje - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture - stranska udeležba - stranski udeleženec - pravni interes za stransko intervencijo - denarna odškodnina zaradi razlastitve - lastninska pravica na kanalizacijskih napravah - sestavina nepremičnine - načelo superficies solo cedit - izjava o umiku tožbe - odpoved tožbenemu zahtevku - pogojna odpoved
Intervencijski interes obstaja, če stranski udeleženec izkaže, da obstaja določeno materialnopravno razmerje med njim in udeleženci nepravdnega postopka, na katerega bi odločitev v konkretni zadevi vplivala.
Prav to pa je izkazala stranska udeležnka z zatrjevanjem, da je lastnica optične kabelske kanalizacije in da bi med njo in udeleženci prišlo do novih sodnih postopkov, če bi sodišče predlagateljici priznalo odškodnino za vgrajeno optično kabelsko kanalizacijo, sama pa v tem postopku ne bi imela možnosti, da bi se ga udeleževala kot stranska udeleženka.
Pogojnega umika tožbe ni, enako ni pogojne odpovedi zahtevku.
ZVEtL člen 26, 26/3. ZVEtL-1 člen 48, 48/2. ZPP člen 253.
pripadajoče zemljišče - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Iz spisovnega gradiva izhaja, da sodnica zaradi napake sodnega osebja pred izdajo sklepa ni prejela vloge predlagateljev z dne 20. 4. 2017, zato se v sklepu tudi ni mogla opredeliti do pripomb predlagateljev zoper izvedensko mnenje.
ugotovitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - nova stvar - stvarnopravni zahtevek glede dela stvari - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Pravilen je zaključek (tč. 54 obrazložitve izpodbijane sodbe), da so bili pri izgradnji stanovanjske hiše izpolnjeni pogoji za to, da je mogoče nepremičnino šteti za novo stvar, in da tedaj skupno premoženje tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.
Glede na to, da je skupno premoženje pravdnih strank nastalo s skupnimi vlaganji zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev v prvotno posebno premoženje enega zakonca (toženca), je sodišče ugotavljalo razmerje med posebnim in skupnim premoženjem glede na celotni objekt. Ugotovilo je, da seštevek deleža zemljišča in deleža izvedbe gradbe kot posebnega premoženja toženca znaša 58,51 %. Nadaljnjo gradbo pa sta izvajali pravdni stranki kot skupno vlaganje, pri čemer sodišče prve stopnje šteje njune prispevke kot primerljive ter zato enake, zato je odločilo, da pripada vsakemu polovica ostalega deleža (100 – 58,51 = 41,49), kar pomeni 20,745 % za vsakega. Ob upoštevanju okoliščine, da zaradi upoštevanja predpisov o obsegu zemljišča za rabo stavbe, nova parcela 368/8 zajema še 56 m2 več zemljišča, ki je posebno premoženje toženca, je tožencu na račun tega dodatnega premoženja priznalo večji delež od 79,25 % (toliko znaša seštevek deleža posebnega premoženja in polovice skupnih vlaganj), in sicer 80 %, kolikor je zahteval.
Preureditev hleva (za rejo konjev) ne pomeni ustvaritev nove stvari, zato ta objekt ne predstavlja „nove stvari“; prav tako ne izdelava maneže za konje (s peskom in leseno ograjo. Sodišče tudi ni sledilo tožnici, da gre pri spremembi funkcije pomožnega objekta iz „sušilnice“ v „zidanico“ za nastanek nove stvari, ker je ugotovilo, da se je ta sprememba realizirala šele z dokončanjem objekta, to pa je bilo po razpadu življenjske skupnosti pravdnih strank. Ugotovilo je, da tožničin delež vlaganja v izdelavo sten in ostrešja v zidanico (delež vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje znaša 18 %) glede na zakonsko domnevo o polovičnem deležu znaša 9 % celotne vrednosti objekta, ter ocenilo, da ne upravičuje tožničinega stvarnopravnega zahtevka na zidanici.
ZPIZ-2 člen 27, 29, 38, 39a, 202, 398, 398/2.. ZPol člen 87.. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojnina po posebnih predpisih
Glede na prvi odstavek 39. a člena ZPIZ-2 pridobi pravico do izplačila 20 % pokojnine le zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po tem zakonu, torej izključno v primeru, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/3, 27/5, 29, 37, 38, 38/2.. ZPIZ-1 člen 189, 199.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba - vštevanje skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti v zavarovalno dobo
Inštitut pokojninske dobe brez dokupa je bil uveden z ZPIZ-2. Zavarovalne dobe zaradi skrbi za otroka v prvem letu starosti ni mogoče šteti v to dobo.
Dobe po 189. členu ZPIZ-1 ni mogoče enačiti z inštitutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Po uveljavitvi ZPIZ-2B pa je definirana kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani za obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti in obdobja delovnega razmerja v tujini, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba pa je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Po sodni praksi se v pokojninsko dobo brez dokupa poleg časa skrbi v prvem letu otrokove starosti, ne more šteti niti prostovoljne vključitve v zavarovanje, podaljšanega zavarovanja, nobenega dokupa, ipd.
Dobrovernost posestnika pomeni, da posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Zato je za presojo dobrovernosti posestnika pomembno zgolj posestnikovo nevedenje oziroma vedenje tega, da stvar, ki jo ima v posesti, je oziroma ni njegova.
ZST-1 člen 11, 12a, 12a/2. ZUPJS člen 12, 18. ZSVarPre člen 23, 23/4.
oprostitev plačila sodne takse - dohodek, ki se upošteva - denarna odškodnina
Po določbi drugega odstavka 12a. člena ZST-1 se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Določbe o slednjem pa vsebuje tudi ZSVarPre. Niti ZUPJS, niti ZSVarPre pa odškodnin ne izključujeta kot upoštevnih dohodkov pri ugotavljanju materialnega položaja.
ZSVarPre pa jih celo izrecno zajema med upoštevnimi neperiodičnimi dohodki. Ker se v sistemu socialnih prejemkov upoštevajo vsi dohodki, razen dohodki, ki so izrecno izvzeti, kar pa odškodnine niso, se glede na določbe ZUPJS in ZSVarPre upoštevajo kot relevanten dohodek.
S tem, ko je bilo v postopku pravnomočno ugotovljeno, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku spornega dne, zakonita, je odpadla tudi podlaga za ugoditev preostalemu delu tožnikovega tožbenega zahtevka, ki je temeljil prav na zatrjevani nezakonitosti te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (reintegracijski in reparacijski del njegovega tožbenega zahtevka oziroma podredno sodna razveza pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR-1 s plačilom denarnega povračila).
tožbeni zahtevek - sklepčnost - materialno procesno vodstvo - sklep o napotitvi na pravdo - vezanost stranke na napotitveni sklep
Stranka pa ni vezana na napotitveni sklep in ne glede na vsebino takega sklepa sama nosi skrb za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka. Pritožbeno stališče o procesnih učinkih napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča ni pravilno, dedič namreč lahko vloži tožbo na podlagi drugačnega temelja, kot izhaja iz napotitvenega sklepa, tožbeni zahtevek lahko oblikuje drugače in z njim uveljavlja tudi več ali manj od tega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
blagovna in storitvena znamka - uporaba storitvene znamke - začasna odredba - povrnitev pravdnih stroškov
Iz fotokopije biltena tožene stranke, ki ga je v spis predložila tožeča stranka (A4) je razvidno, da tožena stranka oglašuje tečaj za maturantski ples pod naslovom „Plesni tečaj – priprava na maturantski ples“. V besedilu pod tem oglasom je v prvih treh točkah pojasnjeno, kaj plesni tečaj zajema, v naslednjih štirih točkah pa je pojasnjena cena 20-urnega plesnega tečaja. Za odločitev o pritožbi sta pomembni prvi dve točki pojasnil o ceni: v prvi je navedena cena plesnega tečaja, ki znaša 38,00 EUR na maturanta, v drugi pa cena plesnega tečaja vključno z „Maturantsko parado". Ta cena pa znaša 50,00 EUR na maturanta.
S čim konkretno, s katerimi konkretnimi ravnanji je tožena stranka kršila storitveno znamko „Maturantska parada“ tožeča stranka v trditveni podlagi ni pojasnila.
V navedbah tožeče stranke pritožbeno sodišče ni zaznalo očitka, da tožena stranka uporablja storitveno znamko „Maturantska parada“ v nasprotju z določilom c. točke prvega odstavka 48. člena ZIL-1. Pa tudi iz povzetih dokazov kaj takega ne izhaja.
ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 29, 202, 398, 398/2.. ZPIZ-2B člen 18, 39a.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Ker se določba 39.a člena ZPIZ-2B glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine nanaša na pogoje po tem zakonu, to je na pogoje po splošnih predpisih, pogojev po splošnih predpisih, določenih v 27. oziroma 29. členu ZPIZ-2 pa tožnik nedvomno ne izpolnjuje, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo in kot pravilni in zakoniti potrdilo izpodbijani odločbi toženca.
Prepričljiv je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni prispeval k nastanku škode in je zato utemeljeno zavrnjen tudi ugovor deljene odgovornosti (171. člen OZ).
začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - denarna kazen - namen denarne kazni - izvršilno sredstvo
V sodni praksi je enotno stališče, da namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika. Denarna kazen predstavlja izvršilno sredstvo, ki kot posredna prisila vpliva na voljo dolžnika, da stori oziroma opusti ravnanja, ki so predmet zavarovanja oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova. Njen naboj je v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka.
Glede na te okoliščine se tako izkaže, da se je primarni namen denarne kazni spremenil, saj se je denarna kazen kot izvršilno sredstvo v začasni odredbi, ki naj bi primarno zagotavljala varstvo koristi otrok, spremenila zgolj v kaznovanje nasprotnega udeleženca. Temu pa ni namenjen institut denarne kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VSL00009515
OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 92, 137, 137/1. ZUS-1 člen 22, 22/1.
zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - neposredno zastopanje - neposredno vročanje stranki - vročanje pooblaščencu stranke
Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. V konkretnem primeru je bil nastanek vtoževane škode tožniku znan najkasneje 3. 12. 2009. Sporno pa je, ali je bil navedenega dne znan tudi povzročitelj (tožena stranka). Glede povzročitelja velja, da je oškodovanec zanj izvedel, ko je izvedel za okoliščine, pod katerimi v odškodninskem pravu določen subjekt odgovarja za povračilo škode.
V upravnem sporu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Ker ZUS-1 o vročanju nima posebnih določb, se glede tega vprašanja uporablja ZPP. Ko ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Neposredno vročanje stranki v takem primeru ni pravilno in predstavlja kršitev določb ZPP. Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec, učinkujejo neposredno v sferi strank. ZPP tako določa neposredno zastopanje, katerega posledica je, da dejanja, ki jih v imenu in za račun stranke opravi pooblaščenec, učinkujejo neposredno v sferi same stranke (zastopanega). Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožeča stranka izvedela za povzročitelja škode že z vročitvijo sodbe Upravnega sodišča RS njenemu takratnemu pooblaščencu. Pravno nepomembne so tako pritožbene trditve, da tožena stranka istega dne od pooblaščenca sodbe še ni prejela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti
Mnenje komisije je zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu, pravilnost ugotovitev iz mnenja komisije pa se presoja v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sproži delavec invalid. Delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu kljub negativnemu mnenju komisije.
lahka telesna poškodba - graja dokazne ocene - napad z nožem - izvedensko mnenje - silobran - obramba obdolženca - način poškodovanja - direktni naklep
Z navedenim je ovržen zagovor obdolženca, ki se sklicuje, da je oškodovanca poškodoval v silobranu. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je izvedenec izrecno poudaril, da je do vreznine na roki prišlo, ko je roka oškodovanca mirovala in torej ni bila v gibanju oziroma napadanju, kot to poskuša prikazati pritožba. Ta okoliščina pa prav tako potrjuje, da obramba obdolženca in to še z nožem v roki, v danih okoliščinah ni bila potrebna. Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne more omajati niti bankovec za 50,00 EUR, ki ga omenja pritožba, saj je zagovor obdolženca ovržen že zaradi načina poškodovanja oškodovanca.