Zakon o dedovanju člen 128, 142a, 142b. ZFPPIPP člen 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - posebna pravila o stečajni masi
Omejitev dedovanja (zapuščine) po določbi 128. člena ZD se opravi tudi v primeru stečaja zapuščine brez dedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00009257
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 34, 36, 36/2, 37, 38, 39. ZTLR člen 12. SZ člen 9. ZGO-1 člen 217. ZDen člen 32, 38, 39. ZPP člen 8.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - definicija pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba stavbe - funkcionalno zemljišče k stavbi - nezazidano stavbno zemljišče - gradbeno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - nacionalizacija - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - vračanje podržavljenega premoženja - ovire za vračanje premoženja v naravi - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - odškodnina
Ugotovljene okoliščine primera utemeljujejo presojo, da obravnavano zemljišče po zakonu ne pripada predlagatelju kot lastniku stavbe. Da že ob razlastitvi ni šlo za zemljišče, ki bi bilo namenjeno za funkcionalno rabo stavbe, kaže dejstvo, da je moralo biti skladno s tedanjo zakonodajo izročeno občini kot nezazidano gradbeno zemljišče za gradnjo ali druga dela v smislu prvega odstavka 38. člena ZNNZ. Da je bila v tem smislu nacionalizacija tudi realizirana, pa dejstvo, da upravičenci v postopku denacionalizacije niso mogli doseči vrnitve premoženja v naravi. S plačilom odškodnine namesto vračila zemljišč v naravi je bilo po pravilni presoji sodišča prve stopnje navedeno zemljišče privatizirano v smislu določitve lastnika nekdaj družbene lastnine, in sicer na podlagi materialnopravnih določil ZDen in ne ZLNDL. Ta je olastninil le tista zemljišča v družbeni lastnini, ki niso bila olastninjena po drugih predpisih. Za obravnavani primer velja, da so upravičenci z izročitvijo zemljišča občini pravico uporabe na obravnavanem zemljišču izgubili. Iz nje izvirajoče lastninske pravice v procesu lastninjenja nekdanje družbene lastnine niso pridobili oziroma dobili vrnjene, ker jim je bila za odvzeto pravico uporabe oziroma za razlaščeno zemljišče priznana odškodnina. Proti plačilu denarne odškodnine je lastninsko pravno upravičenje na zemljišču ostalo nasprotni udeleženki kot pravni naslednici nekdanje upravljavke družbene lastnine.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - soglasje za prevzem premoženja - sklep o prenosu - sklep o končni razdelitvi - ocena vrednosti premoženja
Pri prevzemu premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti, se upnik šteje za poplačanega v višini ocenjene vrednosti prevzetega premoženja, to je v vrednosti, ki je ugotovljena v sklepu o prenosu in v z njim povezanih vlogah.
ZD člen 145, 145/4, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1. SPZ člen 11.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - oseba, katere pravica je manj verjetna - domneva o lastniku nepremičnine - upravitelj zapuščine
Postavitev upravitelja zapuščine ni vezana na založitev predujma za njegove stroške ali stroške, ki utegnejo nastati v zvezi z njegovim delom. Ti stroški bodo lahko poplačani iz (vrednosti) zapuščine (četrti odstavek 145. člena ZD)
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009011
OZ člen 54, 54/1, 131, 239, 239/1, 239/2. ZPP člen 8.
obličnost pogodbe - dogovorjena oblika pogodbe - dogovor o plačilu odškodnine - pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - dokazno breme - zavezanec za plačilo - igranje košarke
Tožnik bi ob izdaji izpisnice lahko predvidel, da se igralec v njegov klub ne bo želel vrniti. Tovrstnemu riziku bi se lahko izognil že ob podpisu izpisnice, s sklenitvijo pisnega dogovora, ki mu bi olajšal dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ali je bil takšen dogovor sklenjen, je stvar dokazne ocene, pri čemer je dokazno breme na tožniku.
obrtna zbornica Slovenije - območna obrtna zbornica - izključitev - izključitev člana - statut - izključitev člana iz društva - analogija
Pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, da je bila tožniku z izdajo sklepa prvostopenjskega disciplinskega organa - UO toženke in drugostopenjskega organa - skupščine toženke zagotovljena in omogočena učinkovita obramba oziroma varstvo njegovih pravic. O njej je mogoče govoriti tedaj, ko iz vsebine sklepa izhajajo konkretni, obrazloženi in opredeljeni razlogi za izpolnitev vseh predpostavk oziroma pogojev za izključitev. Sestavni del pravice do obrambe, kot ene temeljnih pravic člana, ki se povezuje s pravico do pravnih sredstev in sodnega varstva že na ustavni ravni, je nedvomno obveznost organa, da svojo odločitev ustrezno obrazloži. Šele iz obrazložitve odločbe je mogoče razbrati, ali je organ zagotovil učinkovito in pošteno obravnavanje.
izvršba na delež družbenika - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - sprememba družbenika
Prvostopenjsko sodišče mora, če ugotovi, da predlogu priložena listina ni primerna za vpis deleža dolžnika kot družbenika v sodni register, postopati v skladu z določbo 168. člena v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ in upnika pozvati k dopolnitvi predloga ter ga poučiti, da lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika, če primerne listine nima.
zapuščina - zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - izrek napotitvenega sklepa - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Z napotitvenim sklepom je dediču kot kasnejšemu tožniku podeljen pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa mora tožnik poskrbeti sam. Na (napačen) napotitveni sklep stranka tudi ni vezana.
Zahtevek, s katerim dedič zahteva ugotovitev, da neko premoženje sodi ali pa ne sodi v zapuščino, se lahko nanaša le na konkretno premoženje, ne pa na zatrjevanje in dokazovanje posplošenega negativnega dejstva, da "po zapustniku ni nobene zapuščine".
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - podrejenost drugemu - volja stranke
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila tožnica v podrejenem položaju v razmerju do tožene stranke. Prav to pa je bistveno v predmetnem sporu - kot element delovnega razmerja se šteje, če delavec opravlja delo v razmerju podrejenosti, v okviru delovnega procesa, ki ga organizira delodajalec, ki nosi tudi odgovornost za uspeh podjetja. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja mora temeljiti na ugotovitvah o dejanskih okoliščinah razmerja, ne zgolj na tem, kako stranki opisujeta razmerje. V tovrstnih sporih torej ni odločilna volja strank, ampak vprašanje, ali je imelo sodelovanje strank elemente delovnega razmerja.
Toženec je z vsakim delnim plačilom pripoznal svoj dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano, zastaralni rok pa je začel teči znova (364. člen OZ in prvi odstavek 369. člena OZ).
Pogoji za omejitev teka zamudnih obresti niso podani, ker vsota zapadlih in neplačanih obresti na dan uveljavitve OZ-A dne 22. 5. 2007 še ni dosegla glavnice.
gradnja na tujem svetu - nova stvar - sprememba namembnosti objekta - pošteni graditelj - gradnja prizidka s soglasjem lastnika nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Z dograditvijo ali graditvijo objekta, nadzidavo ali adaptacijo tujega gradbenega objekta v solastnini se je v času gradnje veljavnem ZTLR izjemoma pridobila lastninska pravica. Solastnik, ki je s svojimi sredstvi v soglasju z ostalimi solastniki prezidal obstoječo zgradbo tako, da je s tem nastala nova zgradba, je pridobil lastninsko pravico na tem objektu.
Glede obstoja osnovnega pogoja za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve) je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da za izdajo ureditvene začasne odredbe tega pogoja ni potrebno izkazati, da pa to zahtevo nadomešča pogoj, da je izdaja začasne odredbe upravičena z vidika verjetnosti uspeha tožbe, čeprav verjetnost uspeha v pravdi pomeni izpolnitev pogoja po prvem odstavku 272. člena ZIZ, torej verjetnosti obstoja terjatve. Pritožbeno sodišče soglaša, da tožnica verjetnosti obstoja terjatve v tej fazi postopka ni izkazala, saj tega v konkretnem primeru brez izvedbe dokazov v postopku o glavni stvari ni mogoče ugotoviti.
Ker so dokazni predlogi pravdnih strank v obeh sporih v pretežni meri enaki, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prekinitev postopka I Pg 154/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, do pravnomočne rešitve spora XI Pg 3008/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, smotrna. Po presoji pritožbenega sodišča pa je v okoliščinah danega primera pomemben tudi vidik pravne varnosti. Sodišče prve stopnje se je z odločitvijo o prekinitvi postopka izognilo nevarnosti, da bi ob istem pravno relevantnem dejanskem stanju prišlo do dveh različnih odločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00009158
ZASP člen 30, 81, 153, 156, 156/2, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 157/7. OZ člen 198. ZASP-B člen 26, 26/4. ZPP člen 285.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - avtorske pravice - male avtorske pravice - radijska dejavnost - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - avtorski honorar - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - podlaga za odmero nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - tarifa SAZAS - skupni sporazum - materialno procesno vodstvo
Tarifa 98 ima v delu, v katerem določa kriterije za določitev višine nadomestila za radiodifuzno oddajanje avtorskih del v upravljanju tožeče stranke (nerazveljavljena drugi in tretji odstavek II. poglavja), naravo in veljavo skupnega sporazuma.
neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - napaka volje - roki za uveljavitev zahteve za razveljavitev - zastaralni rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zahtevek na razveljavitev notarske oporoke zavrnilo, ker naj bi tožničina pravica do izpodbijanja oporoke ugasnila zaradi zastaranja ter se je pri tem sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 563/2001, ki stoji na stališču, da je odločilen trenutek začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD razglasitev oporoke in da nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo, tako tudi ne napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Novejša sodna praksa in pravna teorija pa nasprotno stojita na stališču, da so roki za izpodbijanje oporoke zastaralni in da sta mogoča pretrganje in ustavitev zastaranja.
SPZ člen 92. UZITUL člen 16, 16/2. ZPN člen 5. OZ člen 52, 52/1.
reivindikacijska tožba - vrnitev nepremičnine v posest - obstoj lastninske pravice - ugovor zoper vrnitveni zahtevek lastnika - pridobitev lastninske pravice s strani tujca - menjalna pogodba - menjava nepremičnin - ustna sklenitev dogovora - ugotovitev neobstoja pogodbe - oblika pogodbe - pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Lastnik stvari ima pravico od vsakogar zahtevati vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico, in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Da je tožnik lastnik stvari, je tožnik izkazal z zemljiškoknjižnim izpiskom, da sporni del nepremičnine uporablja toženec, je toženec v postopku priznal.
Toženec je postal državljan RS 12. 1. 2011, zato na podlagi določila drugega odstavka 16. člena UZITUL lastninske pravice na nepremičninah ni mogel pridobiti na podlagi priposestvovanja, razen na podlagi dedovanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 335.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - reintegracija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je v pisni obdolžitvi tožnici očitala, da je spornega dne pri analiziranju stabilnosti vzorcev tablet zdravila naklepoma ponaredila rezultat analize in ponaredila oziroma prekrila podatke, ki so pomembni v postopku raziskave odstopa, ... Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožnici neutemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZSReg člen 39, 39-1. ZGD-1 člen 32, 515. ZFPPIPP člen 429.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba
Ob določenem skupnem zastopanju je pritožba, podpisana le s strani zastopnice U. K. nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki pravice posamičnega zastopanja ni imela.
ZObr člen 98f, 98f/1.. ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/1, 52/2.. KPJS člen 35.. ZKolP člen 4.
dodatek za stalnost - dodatek za delovno dobo
ZSPJS je z dnem uveljavitve (1. 8. 2008) posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju tako, da je razveljavil tiste določbe zakonov in predpisov, ki določajo plačo, s tem pa tudi višino dodatka za stalnost. Zato ne drži pritožbena navedba, da je v spornem primeru uporabljiv le prvi odstavek 98.f člena ZObr.