promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Podatki zemljiške knjige so javni in izkazujejo lastniško stanje nepremičnin. V skladu z 8. členom ZZK-1 velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Kar je vpisano v zemljiško knjigo, velja. Kar torej ni vpisano, ne velja oziroma ne obstaja. Upravni organ se je torej skladno z načelom zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 glede vprašanja lastništva zemljišč utemeljeno zanesel na podatke zemljiške knjige v času sklenitve predmetnega pravnega posla.
Služnost ni relevanten podatek za ugotavljanje predkupne pravice po 47. členu ZG. V postopku odobritve pravnega posla upravni organ v okviru svojih pristojnosti ne ugotavlja služnostne pravice, ki ni pogoj za uveljavitev predkupne pravice.
Vročitev je bila opravljena na način, kot ga je določil takratni upravni organ (in kar je ZOUP v paragrafu 43 tudi omogočal), do česar pa se organ ni niti opredelil (četudi je povzeto odredbo pri svoji odločitvi nedvomno upošteval, kot prej povedano), zaradi česar je že iz tega razloga njegov zaključek, da od odsotnosti vročilnic vročitve odločbe pravni prednici A. A. (za katero konkretno vročitev niti ni bila odrejena - op. sod.) ni mogoče neposredno dokazati napačen oziroma vsaj preuranjen.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - poravnani davki in druge dajatve - plomba v zemljiški knjigi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zgolj zaznamba plombe v zemljiški knjigi ne izkazuje dejstva, da tožeča stranka nima poravnanih davčnih ali drugih obveznosti do RS, saj ne izkazuje obstoja takega dejstva, ampak le to, da je bil zemljiškoknjižnemu sodišču podan predlog za vknjižbo hipoteke v korist RS, o katerem pa še ni bilo odločeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe
V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni odstranila. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijskega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.
status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidenc - predhodno vprašanje
Res je, da je toženka postopek prekinila zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, vendar je bila odločitev o prekinitvi nepravilna, saj ugotavljanje bonitete zemljišč ne more biti predhodno vprašanje.
Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra.
Ker je toženka sprejela nezakonit sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki v tej zadevi ne obstaja, po presoji sodišča z meritorno odločitvijo ni bila dolžna čakati na dokončnost odločbe o (morebitni) spremembi bonitete zemljišč.
Tožniki kršitev enakega varstva pravic oziroma pravice do izjave lahko uveljavljali le v postopku, v katerem jim možnost izjave ni bila dana.
ZKZ člen 20, 20/1, 21, 21/1, 21/2, 21/3. ZZK člen 5.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Izjava o sprejemu ponudbe je pravilno podana in veljavna, če se v bistvenih sestavinah sklada s ponudbo, tako da se z vsebino, kot izhaja iz ponudbe, in izjavo o sprejemu take ponudbe lahko sklene pogodba za nakup zemljišč. Temu pa tožnikova izjava ni ustrezala, saj se ponudba prodajalcev in tožnikov sprejem ponudbe v delu, ki se nanaša na prodajno ceno, ne krijeta. To pa pomeni bistveno spremembo ponudbe in posledično njeno zavrnitev.
Vprašanje pravice razpolaganja z nepremičninami je odvisno od trenutka sklenitve pravnega posla, tedaj pa v zemljiški knjigi ni bila vpisana oziroma ni učinkovala zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predmetnih nepremičnin. Glede na datum sprejema ponudbe, torej sklenitve pravnega posla in datum učinkovanja vpisa o začasni odredbi v zemljiški knjigi so se lahko ponudniki in sprejemnik ponudbe utemeljeno zanesli na podatke v zemljiški knjigi.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prepoved odtujitve in obremenitve zemljišča
Vprašanje lastništva nepremičnine in s tem pravice razpolaganja je odvisno od trenutka sklenitve pogodbe. V tem trenutku pa je bil v skladu s podatki zemljiške knjige prodajalec lastnik spornih nepremičnin. Prav tako tedaj v zemljiški knjigi ni bila vpisana nobena omejitev razpolaganja s spornim zemljiščem. Glede na navedeno so se lahko ponudnik in sprejemnika ponudbe utemeljeno zanesli na podatke, vpisane glede lastništva v zemljiški knjigi.
ZUS-1 člen 3, 4, 4/1. URS člen 33. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 1.
varstvo ustavnih pravic - vpis v zemljiško knjigo - informacijski sistem e-ZK - pravica do zasebne listine
Sodišče lahko sledi tožniku, ki utemeljeno uveljavlja, da je tožena stranka s tem, ko dne 12. 12. 2014 na podlagi odločbe GURS ni izvedla vknjižbe poočitve združitve posameznih delov št. X. v stavbi št. Y., k.o. A. v zemljiški knjigi v nov posamezni del št. Z., ravnala nezakonito in je s tem posegla v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine in do mirnega uživanja njenega premoženja iz 33. člena Ustave v povezavi s 1. členom Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
ZZK-1 člen 2, 115, 177. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 23, 23/1.
vknjižba poočitve v zemljiško knjigo - poočitev združitve nepremičnin - stvarna pristojnost
Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo, odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Vpisi v informatizirano glavno knjigo se izvedejo kot poočitve, ko zemljiško-knjižno sodišče preveri, da so izpolnjeni pogoji dovoljenosti te poočitve iz 1., 2. ali 3. odstavka 115. člena ZZK.
ZDPN-2 člen 3, 16, 16/1, 16/2. OZ člen 334. ZZK-1 člen 98.
davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti - pogoji za vračilo davka - prodajna pogodba - nemožnost izpolnitve pogodbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve predstavlja po določbah Zakona o zemljiški knjigi oviro za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, tudi vknjižbe lastninske pravice, ne predstavlja pa absolutne nemožnosti njene izvedbe. Zato je ni mogoče šteti za okoliščino, zaradi katere pogodb o prenosu nepremičnin ni mogoče izpolniti. S smrtjo dolžnika pa po določbah 334. člena OZ preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere od pogodbenih strank. To pa v konkretnem primeru pomeni, da zaradi izbrisa družbe C. d.o.o. obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb ni prenehala in da zato tudi izbris družbe kot tak še ne pomeni (objektivne) nemožnosti izpolnitve.
ZGO-1 člen 56, 66, 66/1, 66/1-6. ZZK-1 člen 1, 8, 8/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - pravica graditi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarnopravnih razmerjih, kar izhaja že iz besedila 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi in ne morda odločanja od njej.
ZBPP člen 24. ZIZ člen 64, 64/1. ZZK-1 člen 63, 64.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - izkazanost lastninske pravice na predmetu izvršbe - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi, saj nima lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, z zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice pa se pravica na navedeni nepremičnini ne izkaže za verjetno, saj zaznamba spora pomeni le javno objavo pravno pomembnih dejstev.
dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - neobstoj dokumenta - zemljiška knjiga - zbirka listin - javnost zbirke listin
Eden od pogojev, da je možno neko informacijo obravnavati kot informacijo javnega značaja, je ta, da se informacija nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Če tak dokument ne obstaja oz. zavezanec z njim ne razpolaga, ga prosilcu ne more pokazati.
Iz tožničinega zahtevka izrecno ne izhaja, da bi svoj zahtevek oprla na določila ZZK-1, res pa je, da tudi ne izhaja, da bi ga oprla na ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo zato potrebno najprej ugotoviti, na katero pravno podlago tožnica opira svoj zahtevek.
ZBPP člen 13, 14. ZDIU12 člen 4, 4/5. ZZK-1 člen 134, 134/1.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepremičnina - prepoved odtujitve in obremenitve - plomba v zemljiški knjigi
Po določbah ZZK-1 je plomba pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Kot takšna plomba ni nepomembna, saj se z njenim vpisom v zemljiško knjigo objavi začetek postopka, s čimer že zaživijo publicitetni učinki vpisa. Ne gre pa za vpis pravice in s tem tudi (še) ne za vzpostavitev prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki jo tožnik zatrjuje v tožbi. Zato ostaja, kljub v zemljiški knjigi vpisani plombi, pravilna ugotovitev tožene stranke, po kateri ni na zadevni nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnika in njegove družine, vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu dejanskega razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu.
ZGO-1 člen 159, 159/2. ZUP člen 125, 129, 129/1, 129/1-2.
ukrep gradbenega inšpektorja - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - izbris zaznambe - pravni interes inšpekcijskega zavezanca
Tožniki imajo pravni interes za izbris zaznambe inšpekcijskih ukrepov v zemljiški knjigi, če pa so takšen predlog - vlogo podali na inšpekcijski upravni organ, pa bi ga ta moral vsebinsko obravnavati, to se pravi, da bi moral po pregledu in presoji vseh listinskih dokazil in morebiti tudi terenskem ogledu odločiti ali po uradni dolžnosti predlagal izbris zaznambe iz zemljiške knjige.