odgovornost dediča za zapustnikov dolg - sosporništvo dedičev - dovoljenost revizije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Sodišče druge stopnje je dokazno oceno glede zmožnosti razumevanja pokojne A. A. ob podpisu prve izjave naredilo prvič in to ne da bi opravilo obravnavo kot to zahteva ZPP v prvi alineji tretjega odstavka 347. člena in ne da bi ustrezno dopolnilo dokazni postopek z izvedencem. S tem je tožniku onemogočilo obravnavanje pred sodiščem in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - soposest nad vodnim kanalom - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - izročilna pogodba - dobra vera - raziskovalna dolžnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali poznavanje okoliščine, da prek nepremičnine, za katero se zatrjuje priposestvovanje lastninske pravice, teče voda tudi za potrebe izvajanja vodne pravice druge osebe, izključuje poizvedovalno dolžnost preverjanja dejanskega stanja izročenega oziroma podedovanega premoženja, katerega del je tudi taka nepremičnina.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - sklicevanje na pritožbene navedbe - samostojno pravno sredstvo - substanciranje navedb - priporni narok - pravica do kontradiktornega postopka - obstoj utemeljenega suma - dokazna ocena
Zahteva za varstvo zakonitosti je samostojno pravno sredstvo, v kateri mora vložnik določno navesti in obrazložiti zatrjevane kršitve. To pomeni, da vložnika zahteve za varstvo zakonitosti golo sklicevanje na pritožbo dolžnosti substanciranega uveljavljanja kršitve zakonitosti ne odveže.
Obramba se mora na pripornem naroku opredeliti do navedb tožilstva glede pogojev za odreditev pripora, saj je takšna kontradiktornost (ki ni zagotovljena v enaki meri kot na glavni obravnavi) nujno omejena s hitrostjo, ki se zahteva za to fazo postopka in z vlogo preiskovalnega sodnika pri odločanju o priporu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00021463
ZZdrS-D člen 6. ZZdrS člen 25, 25/4. URS člen 15, 15/3, 155, 155/1.
zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - odklonitev zaposlitve v regiji, za katero je bila zdravniku odobrena specializacija - povrnitev stroškov specializacije - sprememba zakona - prepoved retroaktivnosti - ustavna presoja - test sorazmernosti - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopuščena revizija
Trenutek odobritve zdravniške specializacije je tudi trenutek pridobitve pravice do plačila stroškov specializacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sodišči sta zato odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov celotne (petletne) specializacije pravilno oprli na zakon, ki je veljal v času, ko je bila tožencu specializacija odobrena in jo je pričel opravljati in ne na njegovo novelo (ZZdrS-D). Uporaba kasnejše zakonske novele o dolžnosti povrnitve teh stroškov bi pomenila poseg v tožnikove že pridobljene pravice in bi šlo za prepovedano pravo retroaktivnost.
ZOZP člen 17, 17-1, 17-2. OZ člen 154, 154/4. ZPP člen 14.
odškodninski spor - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - stvarna pasivna legitimacija - odgovornost zavarovalnice - odgovornost imetnika motornega vozila - uporaba motornega vozila - odgovornost voznika - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - vožnja brez vozniškega dovoljenja - vožnja v vinjenem stanju - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - deljena odgovornost - uporaba varnostnega pasu - ravnanje oškodovanca - zastaranje odškodninske terjatve - vmesna sodba
V konkretnem primeru je tožnica (zavarovanka) s tem, ko je z namenom izogniti se sankcijam za prometni prekršek zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepustila upravljanje vozila osebi, za katero je vedela, da je pod vplivom alkohola in da nima veljavnega vozniškega dovoljenja, sama kršila zavarovalno pogodbo. V splošnih pogojih, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe, je namreč določeno, da zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja med drugim, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste kategorije, ki ga je vozil, in tudi če je upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Četudi v času prometne nesreče sama ni bila voznica, je s svojim ravnanjem omogočila upravljanje vozila osebi (ki je s tem pridobila status sozavarovane osebe), za katero je vedela, da ga bo upravljala prav v okoliščinah, zaradi katerih je kršitev zavarovalne pogodbe sankcionirana z izgubo zavarovalnih pravic.
Odškodninski spori so tipični spori, v katerih pride med strankama do spora tako o podlagi kot tudi o višini zahtevka. Na načelni ravni je sicer jasno, da morajo biti za sam obstoj (podlago) odškodninske terjatve kumulativno podane vse potrebne predpostavke. Pa vendarle predpostavka škode, ki je nujna za obstoj temelja, obenem nedvomno bistveno zadeva (predvsem) tudi višino, ta pa se ugotavlja šele po pravnomočnosti vmesne sodbe (o temelju). Zato ni mogoča povsem brezkompromisna zahteva, da mora biti obseg škode, ki je v vzročni zvezi z nedopustnim dejstvom, v vseh pogledih razjasnjen že ob odločitvi o temelju. To je Vrhovno sodišče obširneje obrazložilo v odločbi II Ips 166/2014. Toženka je glede na naravo poškodb tožnice trdila, da jih je tožnica utrpela zato, ker ni bila pripeta z varnostnim pasom, tožnica pa je glede tega vprašanja predlagala sodelovanje izvedencev medicinske in prometne stroke, saj bi šele obe mnenji lahko nudili zadostno dejansko podlago za odločitev. V tem položaju tudi Vrhovno sodišče sodi, da je smotrno, da se o vprašanju vpliva opustitve uporabe varnostnega pasu odloča v nadaljevanju postopka v zvezi z višino zahtevka, namreč z ugotavljanjem relevantnega obsega (velikosti) škode in (višine) odškodnine zanjo. Okoliščine, ki v tem delu tvorijo dejansko podlago odškodninske obveznosti, so namreč tako prepletene, da njihovo ločevanje in povsem izolirana obravnava niti nista mogoča.
V tej fazi postopka na presojo višine tožničinega prispevka vplivajo okoliščine, da se je zavedala, da tožnica nima vozniškega izpita in vozniških izkušenj, da je vedela, da sta obe vinjeni in da je celo spodbujala toženko, naj upravlja vozilo, ker ji v primeru policijske kontrole ne bodo mogli vzeti vozniškega izpita, ker ga nima. Privolitev v vožnjo brez vozniškega izpita (dovoljenja) v vinjenem stanju sta tožničinim zrcalni okoliščini na strani toženke, ki vplivata na njen delež odgovornosti. V prikazanih okoliščinah je tožničin prispevek 65 %, toženkin pa 35 %.
OZ člen 190, 190/3. ZPP člen 314, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4.
sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost - zavrnilna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poziv stranki na popravo tožbe - neupravičena pridobitev - razveljavitev pravnomočne sodbe - plačilo na podlagi naknadno razveljavljene odločbe - odpadla pravna podlaga izpolnitve - vrnitev danega
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je tožničina tožba neodpravljivo nesklepčna. Iz ugotovitve, da je tožnica sporni znesek tožencu plačala prostovoljno na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena, izhaja zaključek, da je podlaga za njeno plačilo tožencu odpadla. V konkretnem primeru je tožničin pravni položaj primerljiv s položajem dolžnika, zoper katerega je bila izvršba zaradi kasnejše razveljavitve izvršilnega naslova opravljena brez pravne podlage.
dovoljenost revizije - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dedovanju - subjektivna kumulacija - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na pasivni strani
Tožeča stranka je uveljavljala oblikovalni in dajatveni zahtevek paulijanske tožbe zoper štiri tožence, ki niso nujni enotni sosporniki. Predmet spora je namreč pravni učinek odpovedi dedovanju in neuveljavljanja dednega deleža proti darilu, ki je bilo dano vsakemu od tožencev in proti podedovanemu premoženju tretjega toženca. Zato se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku njihovih vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00017318
ZPotK člen 13, 13/1, 13/2, 14.
zavarovanje kredita - kreditna pogodba - potrošniški kredit - neizpolnitev obveznosti - zamuda s plačilom obrokov - rok za izpolnitev - dodaten rok za izpolnitev - plačilo neplačanih obrokov pred zapadlostjo - odstop od pogodbe - trditvena podlaga - dopuščena revizija
Okoliščina, da je tožnica tožbo utemeljila z materialnopravno zmotnim stališčem, da je banka veljavno odstopila od kreditne pogodbe z uresničitvijo odložnega pogoja, ne negira materialnopravne teze, da je banka zaradi neplačila dveh zaporednih obrokov na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje zahtevati plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo oziroma z enostransko izjavo razdreti pogodbo. Toženca v odgovoru na revizijo napačno menita, da takšno materialnopravno stališče tvori nedopustno revizijsko novoto.
V konkretnem primeru je ključno, da iz dejanske podlage tožbe izhaja zaključek, da toženca nista plačala dveh zaporednih obrokov. Ker je v konkretnem primeru tožnica vstopila v pravni položaj banke, je napačno stališče, da tožnica v okoliščinah konkretnega primera ni mogla pravno učinkovito odstopiti od kreditne pogodbe.
ZKP člen 372, 371-1.. KZ-1 člen 253, 253/1.. ZN člen 42.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - spravljanje v zmoto
Ker notar v konkretnem primeru ni bil dolžan raziskovati dejanskega stanja preko tega, kar je ugotovil na podlagi uradnih evidenc in kar mu je povedal obdolženec, je zakonski znak „spraviti v zmoto“ podan, če je obdolženec notarju povedal kaj lažnega, česar notar ni mogel preveriti.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 253. člena KZ-1, stori tudi, kdor spravi v zmoto pristojni organ, tako da določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, te lažne okoliščine potrdi.
Obdolženec, ki pooblastila oškodovanke kot druge skupne lastnice ni imel, zemljiški dolg na skupnem premoženju pa je bilo mogoče ustanoviti le na nepremičnini kot celoti, je bil razpolagalno nesposoben, zato je bil sklenjeni enostranski pravni posel nedopusten.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - inšpekcijski ukrep - rušitev objekta
Stranka mora glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča že v zahtevi s svojimi konkretnimi navedbami in predloženimi dokazi prepričati sodišče o nujnosti začasnega zadržanja sicer izvršljivega in dokončnega sklepa državnega organa.
Namen začasne odredbe je poseči v izvrševanje izpodbijanega akta ob presoji konkretnih značilnosti posameznega primera. To pa v skladu z dosedanjo ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča v primerih inšpekcijskih ukrepov zagotavlja le varstvo pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
prepozna tožba - zavrženje tožbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka za vložitev tožbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je rok za vložitev tožbe pričel teči šele 10. 5. 2018, ker je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 5. 2018. Ni namreč pomembno, kdaj je bilo pritožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, tj. 8. 5. 2018, ko je nastopila fikcija vročitve.
ZUS-1 člen 32, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/1-14. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 107, 108, 108/3.
lekarniška dejavnost - začasna odredba - vsebina spora - uporaba prava EU
V konkretnem upravnem sporu se sporno pravno razmerje nanaša le na vprašanje legitimacije za vložitev vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti oziroma na vprašanje pravnega interesa za sodelovanje v postopkih izdaje tega dovoljenja tretjim osebam. Vprašanje državne pomoči in s tem povezano vprašanje zadržanja pomoči zato ni in tudi ne more biti predmet tega spornega razmerja oz. upravnega spora, kjer se odloča (le) o procesnih predpostavkah za vodenje oz. udeležbo v upravnih postopkih. Vprašanje državne pomoči torej ni v nobeni zvezi z vsebino tega spora, zato je pritožnikovo sklicevanje na 107. in 108. člen PDEU in sodbi SEU v tej zadevi očitno nerelevantno.
Začasna odredba je institut procesnega prava, ki v EU ni kodificiran niti unificiran. Izjemo predstavlja Bruseljska uredba št. 44/2011, ki se uporablja le za civilne in gospodarske zadeve in ki prav tako nalaga nacionalnim sodiščem, da izdajajo začasne odredbe po pogojih in po postopku, ki jih določa nacionalno pravo. V primerih, ko nacionalno sodišče obravnava zadevo iz pristojnosti SEU, oziroma kadar se pred nacionalnim sodiščem kot sporno pojavi vprašanje razlage PDEU ali vprašanje skladnosti nacionalnega prava z pravom EU, je zaradi zagotovitve enakega položaja udeležencev tako v postopku pred SEU kot pred nacionalnim sodiščem možno izdati začasno odredbo tudi po pravilih in pogojih SEU, če nacionalno pravo možnost izdaje začasnih ukrepov ne predvideva ob dodatnem pogoju, da nacionalno sodišče sproži postopek za obravnavanje predhodnega vprašanja pred SEU.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 28, 28/2, 28/3. ZBPP člen 34, 34/4, 36, 39.
brezplačna pravna pomoč - tožba zaradi molka - po vložitvi tožbe izdana odločba - odpadel pravni interes - stroški upravnega spora
Ker je bilo tekom upravnega spora odločeno o zahtevi pritožnika, da se o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbil v drugem upravnem sporu, pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - UPRAVNI SPOR
VS00023192
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obveznost priklopa - javno vodovodno omrežje - ničnost odločbe - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je ničen upravni akt, v katerem je stranki naložena priključitev objekta na javno vodovodno omrežje, če je postopek za izdajo tega akta tekel brez strankine zahteve?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS00023193
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 279, 279/1-3, 279/1-4.
dopuščena revizija - razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku - ničnost gradbenega dovoljenja - pravica do pravnega sredstva - zatrjevan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali posega v pravico do pravnega sredstva vlagatelja zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja stališče, da je odločitev o razveljavitvi gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku tudi odločitev o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in da se zato v istem postopku izdano gradbeno dovoljenje izreče za nično?
- Ali stališče o ničnosti gradbenega dovoljenja, izdanega v obnovljenem postopku, zaradi njegove neizvršljivosti odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča?
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - odstranitev objekta - težko popravljiva škoda - stečaj - trditveno in dokazno breme
Stranka, ki kot težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1 uveljavlja stečaj, mora vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je neposredna posledica (izvršitve) ravno tega izpodbijanega akta. Če to zatrjuje pa je sodišče prve stopnje, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja. Stranka mora torej dokazati dejstva, s katerimi utemeljuje verjetnost uvedbe stečaja. Teh pa pritožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča, samo z golim zatrjevanjem in predložitvijo dokazov, ki relevantnih dejstev ne izkazujejo, ni niti verjetno izkazal.
Inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje, katerega namen je vzpostaviti zakonito stanje, sam po sebi ni težko popravljiva škoda, ki stranki grozi zaradi odločitve oblastnega organa, ampak le z zakonom določena posledica nezakonitega posega v prostor. Ta zakonski ukrep ima sicer lahko za posledico škodo, ki je težko popravljiva, vendar mora to posledico stranka zatrjevati in izkazati. Ob ustrezni trditveni podlagi je sodišče dolžno opraviti presojo teh posledic in presojo sorazmernosti posega v druge ustavne pravice. Ko gre za inšpekcijske ukrepe (kot v obravnavani zadevi), je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
OZ člen 150, 153, 153/1, 153/2. ZDR-1 člen 35. ZVZD člen 9.
odškodnina za nesrečo pri delu - delo na višini - nepripetost z varnostnim pasom - soprispevek - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Glede na visoko stopnjo tveganja, ki ga prinaša delo, kakršno se je na višini opravljalo v obravnavanem primeru, je nespoštovanje varnostnih navodil okoliščina, ki ji je pri oceni tožnikovega soprispevka treba pripisati večji pomen. Opustitev dolžne skrbnosti tožnika je pomembno vplivala na nastanek škodnega dogodka, zato pravilna uporaba materialnega prava narekuje povečanje tožnikovega soprispevka na 60%.
Pri določitvi višine odškodnine se je sodišče druge stopnje poleg na okoliščine primera (individualizacija) oprlo na primer, ki naj bi bil podoben. Vendar pa primerjava s še drugimi podobnimi primeri pokaže, da prav primer, ki ga je uporabilo sodišče druge stopnje, po višini prisojene odškodnine močno odstopa od odškodnin, priznanih v drugih primerih. Zato je za pravilno uporabo materialnega prava potrebna primerjava s še drugimi podobnimi primeri.