Zagovorniki navajajo, da se zunajobravnavni senat ni opredelil do pritožbenih navedb, s katerimi so izpodbijali begosumnost. Gre za navedbe, da pomeni obdolženčeva predkaznovanost zakonski zadržek za izdajo dovoljenja za prebivanje oziroma dovoljenja za delo tujcu, zato ta ne more zakonito prebivati na območju Slovenije več kot 90 dni v obdobju zadnjih 180 dni. Očitek zagovornikov o izostanku odgovora zunajobravnavnega senata sicer drži, vendar vsebina pritožbene navedbe kaže na to, da zunajobravnavni senat ni kršil določbe prvega odstavka 395. člena ZKP. Ne glede na (izostal) odgovor zunajobravnanega senata je takšna trditev zagovornikov kvečjemu pritrdila zaključku preiskovalne sodnice, da obdolženca ne vežejo nobene navezne okoliščine na Slovenijo, temveč na Bosno in Hercegovino. Pritožbena navedba se zato ni nanašala na odločilna ali pomembna dejstva, ki bi lahko izpodbila zaključek o obdolženčevi begosumnosti.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - dokupljena doba
Ker tožnik ob vložitvi zahteve ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZOPNI člen 2, 3, 5, 5/2, 7, 10, 10/1-3, 10/4, 10/5, 26, 26/1, 27, 27/1.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za odvzem - finančna preiskava - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - dokazni standard - kataloško kaznivo dejanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Obsodba za kataloško kaznivo dejanje ni eden od zakonskih pogojev za uvedbo finančne preiskave ali za odvzem premoženja po pravilih ZOPNI. Očitek na stopnji verjetnosti razlogov za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje, je le sprožilec postopka finančne preiskave. Če ta očitek kasneje odpade oziroma se izkaže za neutemeljenega, to ni ovira, da se postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora po pravilih ZOPNI ne bi mogel nadaljevati in dokončati. Zavrženje kazenske ovadbe, pravnomočna ustavitev kazenskega postopka ali izdaja oprostilne sodbe torej na izid postopka po pravilih ZOPNI nimajo nobenega vpliva.
Zakonska ureditev, ki kot edini pogoj za odvzem premoženja, določa njegovo očitno nesorazmerje glede na neto prihodke njegovega imetnika, bi lahko bila ustavno sporna, vendar se Vrhovnemu sodišču s tem vprašanjem v obravnavani zadevi ni bilo treba ukvarjati.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristanskost sojenja
Vsi sodniki so zavezani soditi po ustavi in zakonih, drugo na njih ne sme vplivati. Tako ne smejo imeti na sodnike nikakršnega vpliva običajni in hierarhični odnosi med njimi, prav tako pa nanje ne smejo vplivati odločitve, ki jih direktorica (instančnega) sodišča sprejema v okviru sodne uprave. Po 61.a členu Zakona o sodiščih direktor sodišča med drugim odloča o materialnem, tehničnem in finančnem poslovanju sodišča, vodenju postopkov javnih naročil, odločanju o kadrovskih zadevah sodnega osebja in o zagotavljanju varnosti na sodišču.
Višje sodišče v A. je pristojno za odločanje tako o ocenjevanju dela sodnikov sodišč prve stopnje na njegovem območju kot tudi o njihovem napredovanju. Vendar predlagatelj spregleda, da ta pristojnost na podlagi Zakona o sodniški službi ni v domeni direktorice Višjega sodišča v A., temveč personalnega sveta tega sodišča, ki je vezan na merila in postopek, kot ga predpisuje zakon.
Sodišče pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne bi smelo utemeljevati s sklicevanjem na uvedbo kazenske preiskave, ki je bila pravnomočno ustavljena. Vendar pa navedena relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po presoji Vrhovnega sodišča ne vpliva na obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pogoj za vložitev zahteve - materialna izčrpanost pravnih sredstev - sodba sodišča druge stopnje - sprememba prvostopne sodbe
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča druge stopnje v obsegu, ki se nanaša na spremembe v drugostopenjski sodbi, je dovoljena tudi, če pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje ni bila vložena. Dovoljena je le glede tistega dela sodbe in izpodbijanja tistih argumentov, ki so bili podlaga za spremembo prvostopenjske sodbe v obsojenčevo škodo.
dopuščena revizija - izločitev sodnika sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno, da sodnik, ki je v stečajnem postopku izdal sklep o soglasju k prodaji poslovne enote stečajnega dolžnika, odloča o pritožbi v gospodarskem sporu zoper tega istega stečajnega dolžnika kot toženo stranko, v katerem se kot predhodno vprašanje presoja (delna) ničnost prodaje te iste poslovne enote.
odškodninska odgovornost - odgovornost poslovodstva - odgovornost obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva obvladujoče družbe - odgovornost poslovodstva odvisne družbe - solidarna odgovornost - dejanski koncern
Splošna navodila poslovodje obvladujoče družbe o zagotavljanju financiranja odvisne družbe, ki je obenem obvladujoča družba posojilodajalke, v dejanskem koncernu zadostujejo za odškodninsko odgovornost obvladujoče družbe in njenega poslovodstva zaradi škodljivega vplivanja. ZGD-1 namreč ne določa oblike vpliva, ki bi bil merodajen za odškodninsko odgovornost zaradi škodljivega vplivanja, zato zadostuje vsako vedenje, v katerem odvisna družba prepozna željo obvladujoče družbe, da ravna na določen način.
Napačno je stališče, da bi lahko člani poslovodstev odvisnih družb solidarno odgovarjali za škodo odvisnim družbam zaradi sklenitve škodljivih poslov po navodilih obvladujoče družbe samo, če bi poslovodstva odvisnih družb takšne posle sklenila tudi brez navodil obvladujoče družbe. Če poslovodstvo odvisne družbe na pobudo ali po navodilih obvladujoče družbe sklene pravni posel, ki bi bil kot nezakonit prepovedan, krši standard poštenega in vestnega izpolnjevanja dolžnosti in odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Člani poslovodstva odvisne družbe ne odgovarjajo le zaradi opustitve njihove dolžnosti poročanja o škodljivih poslih po 548. členu ZGD-1, temveč to določbo dopolnjuje splošna ureditev v 263. členu ZGD-1 o odškodninski odgovornosti zaradi neskrbnega vodenja poslov. Za povrnitev škode odvisni družbi so solidarno odgovorni obvladujoča družba, člani njenega poslovodstva in člani poslovodstva odvisne družbe.
Vsebine (drugačnega) fiduciarnega razmerja tožeča stranka ni napolnila niti s sklicevanjem v reviziji na preprosto vsebino, da naj bi prva toženka zagotovila, da bo prek druge toženke in podjetij, ki jih je obvladovala, zanjo kupovala delnice A in jih prenesla na tožečo stranko, ko se jih bo ta odločila prevzeti. Takšna pogodbena zaveza v okoliščinah, ko je bila tožeča stranka na robu prevzemnega praga, bi pomenila poskus zaobida kogentnih določb 6. in 7. člena ZPre-1, saj bi to pomenilo nedopustno hrambo delnic v korist tožeče stranke. Zato takšna vsebina fiduciarnega razmerja, tudi če bi jo tožeča stranka uspela dokazati, ne bi mogla uživati pravnega varstva. Na ničnost pravnega posla na podlagi 82. člena OZ bi bilo mogoče sklepati tudi v primeru, da bi pogodbeni stranki takšno vsebino posla skušali prikriti s sklenitvijo Pogodbe. To pa pomeni, da v danih okoliščinah, ko tožeča stranka očitno ni bila pripravljena dati prevzemne ponudbe za izdajatelja delnic A, ni imela zakonske podlage za sklenitev fiduciarnega posla, ki bi vseboval dolžnost druge toženke glede hranjenja delnic v korist tožeče stranke.
začasna odredba - izbris iz registra avto šol - težko popravljiva škoda - neizkazana težko popravljiva škoda - splošne navedbe
Posplošeno zatrjevanje o okrnitvi opravljanja dejavnosti in grozečem stečaju zaradi izbrisa iz registra šol vožnje, za izkazanost zatrjevane škode ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00017439
ZM člen 107. ZIZ člen 62, 62/2.
bianco menica - lastna menica - trasirana menica - menično pooblastilo - prekluzija - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Če se obrazec trasirane menice uporablja za lastno menico, se praviloma besedilo „plačajte za to“ (nalog plačila) spremeni v besedilo „plačam, bom plačal, plačamo“ (obljuba plačila).
Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V pravdnem postopku sodišče tako odloča le o zahtevku in stroških (ne pa tudi o dovoljenosti izvršbe).
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek sodišča za krajevno nepristojno - prvi narok za glavno obravnavo
Celjsko sodišče bi se lahko izreklo za krajevno nepristojno do 24. 5. 2018, ko je razpisalo narok za glavno obravnavo. Ker je to storilo kasneje, to je 13. 9. 2018, je bilo, upoštevaje časovno omejitev iz prvega odstavka 22. člena ZPP, prepozno.
OZ člen 28, 619. ZPP člen 8, 339, 339/2-8, 339/2-14, 370, 370/3.
podjemna pogodba - sklenitev pogodbe - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - revizija kot prepis pritožbe - drugače ugotovljeno dejansko stanje na drugi stopnji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev revizije
Revizijske navedbe tožnika v večji meri predstavljajo prepis pritožbe. Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji pa praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje popolnoma prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Vrhovno sodišče je zato na te navedbe odgovarjalo le v obsegu, v katerem bi lahko predstavljale izpodbijanje razlogov sodišča druge stopnje.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - novo izvršilno sredstvo - izvršba na denarno terjatev
S predlogom za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom je upnik predlagal izvršbo z rubežem terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega hipotekarnega dolžnika na podlagi pogodbe o finančnem leasingu in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve na nepremičninah, in s poplačilom upnika iz zneska zarubljene terjatve. Ne gre torej za predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršbo na nepremičnine, temveč gre za izvršbo na denarno terjatev dolžnika.
Odstop zadeve v reševanje sodišču, na območju katerega je nepremičnina, s sklicevanjem na četrti odstavek 35. člena v zvezi s 166. členom ZIZ, ki urejata krajevno pristojnost, kadar gre za izvršbo na nepremičnine, tako ne pride v poštev.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri presoji obstoja pooblastila za podpis poroštvene izjave.
ZOZP člen 15. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - povrnitev premoženjske škode - uporaba vozila - pojem uporabe vozila - prometna funkcija vozila - delovni stroj - traktor z mulčerjem - dopuščena revizija
Ključna za odločitev v zadevi je presoja, ali je do škodnega dogodka prišlo zaradi prometne funkcije traktorja z mulčerjem ali pa je bil škodni dogodek od te funkcije neodvisen.
Škodni dogodek ni bil posledica premika vozila oziroma s premikom vozila ni bil povezan. Rezilo je odletelo z mulčerja, ki je bil pripet na traktor, do tega pa ni prišlo zaradi vožnje. Nesreča ni bila posledica delovanja traktorja v prometni funkciji, temveč je ta deloval le kot vozilo, na katerega je bil pripet mulčer (stroj).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stečajni postopek - rezident za davčne namene - rezident druge države
Predlagateljica okoliščin, ki bi skladno z navedeno določbo lahko utemeljevali njen predlog za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ne navaja. Bistvo njenega predloga je v trditvi, da sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno voditi stečajnega postopka zoper njo, saj ni rezidentka Republike Slovenije in ima po odločbi Finančne uprave Republike Slovenije status (davčnega) nerezidenta po določbah Zakona o dohodnini. Takšne navedbe za odločanje o predlogu za delegacijo iz razlogov smotrnosti niso odločilne.