V primeru nastanka primanjkljaja trošarinskih izdelkov iz 6. točke drugega odstavka 12. člena ZTro mora za odpust obveznosti plačila trošarine imetnik trošarinskega dovoljenja pridobiti posebno dovoljenje od carinskega organa, in sicer na podlagi pisnega zahtevka. Navedeno velja torej tudi za primanjkljaj trošarinskih izdelkov, za katerega imetnik trošarinskega dovoljenja dokaže, da je neločljivo povezan s procesom proizvodnje.
DAVKI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00018846
ZUS-1 člen 72, 83. ZDDV-1 člen 6, 14, 76a, 76b. SPZ člen 257. ZDavP-2 člen 141, 125. ZGO-1 člen 56.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - stavbna pravica - superficies solo cedit - ne bis in idem - dobava blaga - davčni inšpekcijski nadzor - sklep o ustavitvi - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - formalna in materialna pravnomočnost
Stavbna pravica nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 257. člena SPZ-1).
Dejstvo, da je po specialni ureditvi, določeni v 56. členu takrat veljavnega ZGO-1 gradbeno dovoljenje lahko pridobila tudi stranka, ki je svojo pravico graditi izkala z notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo, ne more vplivati na presojo ali gre v obravnavani zadevi za dobavo blaga ali ne. Opisana ureditev je bila specialno določena v takrat veljavnem ZGO-1 in je bila predvidena zgolj za uporabo v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Pojem pravnomočnosti iz petega odstavka 141. člena ZDavP-2 se nanaša le na materialno pravnomočnost. Davčni inšpekcijski nadzor se ne more ponoviti glede pravnomočnih vsebinskih ugotovitev in dejanj predhodno zaključenega davčnega inšpekcijskega nadzora.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZVPNPP člen 5, 5/1-2, 15, 15/1-1.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška v izreku - zakonski znaki - zavajajoča poslovna praksa
V konkretnem primeru je podana kršitev materialnega zakona, saj v izreku odločbe o prekršku ni navedena nobena okoliščina, ki bi opredeljevala izvršitveno ravnanje zavajajoče informacije oziroma njen vpliv na povprečnega potrošnika, kot ju uzakonja 2. alineja prvega odstavka 5. člena ZVPNPP. Očitno je, da je prekrškovni organ za zavajajočo informacijo štel premajhno količino znižanih izdelkov, kar ne predstavlja nobenega izmed elementov, naštetih v citirani materialnopravni določbi, sodišče pa je brez formalnega posega v izrek odločbe takšen očitek utemeljilo na način, da je informacija o znižanju izdelkov zavajala glede razpoložljivosti izdelkov. V opisu prekrška ni navedeno, kaj se šteje za primerno količino znižanih artiklov, takšne opredelitve pa ne ponuja niti materialnopravni predpis. Iz opisa je namreč mogoče razbrati samo to, da je bilo na zalogi 2091 različnih vrst artiklov, od katerih je bilo znižanih 528 vrst artiklov. Kolikšna bi bila v konkretnem primeru, glede na celotno število artiklov, primerna količina znižanih artiklov, iz opisa ne sledi, takšne zahteve pa ne nalaga niti zakonski predpis.
kršitev kazenskega zakona - huda telesna poškodba - sostorilstvo - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - sprememba pravne opredelitve dejanja - sprememba kazenske sankcije
V drugem odstavku 38. člena KZ-1B so primeroma našteta ravnanja, ki pomenijo pomoč pri storitvi kaznivega dejanja. Med temi tudi, da je takšna oblika udeležbe podana tudi takrat, ko kdo storilcu da nasvet ali navodila, kako naj stori kaznivo dejanje. Predhodno navodilo v opisu dejanja glede obsojenca v izreku ni vsebinsko napolnjeno, vendar pa opis kaznivega dejanja vsebuje določen očitek, ki je bil v postopku dokazan, da je obsojenec ostalim, ki oškodovanega V. niso poznali, povedal kje ta prebiva in kdaj ter po kateri poti bo ponoči zaradi odhoda na nočno službo zapustil stanovanjski blok, s tem pa udejanjil zakonske znake pomoči h kaznivemu dejanju hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena v zvezi s 38. členom KZ-1B. Višje sodišče utemeljeno ugotavlja, da se obsojencu opisano ravnanje po vsebini logično navezuje na opis izvršitvenega dejanja soobsojencev, ki je imelo za posledico hudo telesno poškodbo oškodovanca.
Ker tožnik ni izkazal, da bi predlagal dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 377. člena v zvezi s 374. členom ZPP revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
krajevna pristojnost - kraj storitve prekrška - prepovedana posledica - delavnostna teorija
Opustitev je bila izvršena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik, ki deluje na sedežu pravne osebe, v konkretnem primeru mogoče vezati le na njen sedež, kjer bi morali biti sprejeti potrebni ukrepi o ustreznem obveščanju potnikov.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - rok za podajo odpovedi
Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovedi
V času, ko je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, je ta pogodba že prenehala veljati na podlagi tožnikove odpovedi, zato odpoved tožene stranke ni mogla imeti pravnih učinkov, ne glede na to, ali bi na njeni podlagi tožniku delovno razmerje sicer lahko prenehalo že s prvim dnem odsotnosti z dela. To bi se lahko zgodilo le, če ne bi bilo ovire, da je bila pogodba pred tem že odpovedana in je ta prva odpoved takrat še veljala. Povedano drugače: odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka bi s prvim dnem tožnikove odsotnosti z dela lahko učinkovala le, če bi ta pogodba še veljala v času delodajalčeve odpovedi.
Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po Zakonu o policiji v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi zahtevka ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev. Zato je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in njegov zahtevek za izplačilo 20% starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ZPP člen 367a. ZJU člen 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1992) člen 24.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - kraja opravljanja dela - premestitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sprememba lokacije opravljanja dela v okviru širše opredelitve kraja opravljanja dela šteje za premestitev ter posledično veljajo omejitve, ki jih ZJU in KPND določata za premestitev oziroma razporeditev.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - visokošolski učitelj - vabilo na zagovor - seznanitev s kršitvijo - hujša kršitev - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, da pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca pisno seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor. Drugi odstavek 85. člena ZDR-1 izrecno določa, da se pisna seznanitev lahko opravi tudi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Pisna seznanitev je bila tožniku poslana 16. 3. 2016, to je naslednjega dne po tistem, ko tožnik ni izvedel zadnjega predavanja pri izbirnem predmetu A. in šest dni pred nastopom bolniškega staleža, ki je bil tožniku (za nazaj) odobren za čas od 22. 3. 2016 do 27. 4. 2016. Pisna seznanitev z očitanimi kršitvami, ki je vsebovala tudi vabilo na zagovor, je bila tožniku tako poslana v času, ko je bil dolžan uporabljati službeno elektronsko pošto in ga pri tem ni moglo ovirati zdravstveno stanje, zaradi katerega mu je bil odobren bolniški stalež.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava o odškodninski odgovornosti toženca in glede bistvene kršitve določb postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem prič.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razveljavitev zamudne sodbe - nesklepčnost - dejstva v nasprotju z dokazi - zavrnitev pritožbe
V tej zadevi gre za razveljavitev zamudne sodbe zaradi razlogov njene nesklepčnosti oziroma tudi zaradi tega, ker je dejstvo, na katerega se pomanjkljivo sklicuje tožnik (v podkrepitev svojih navedb o opravičenem izostanku) v nasprotju s priloženim dokazom. To pa v nadaljevanju zahteva odpravo nesklepčnosti in morebiti izvedbo dokaznega postopka, ki še ni bil izveden. Zaradi varstva pravice obeh strank do pritožbe je v takšnem primeru utemeljena odločitev, da ustrezne postopke izvede sodišče prve stopnje.
neenakomerno razporejen delovni čas - referenčno obdobje - nadure - kompenzacija - polni delovni čas
Razlikovati je treba med pojmom izravnave ur znotraj referenčnega obdobja in kompenzacijo nadur iz prejšnjega referenčnega obdobja s prostimi urami/dnevi v tekočem referenčnem obdobju. Viški ur, ki so v preteklem referenčnem obdobju presegli polni delovni čas (pretekli viški) in so bili preneseni v naslednje referenčno obdobje z namenom kompenzacije s prostimi urami, predstavljajo nadure, ki se vštejejo v delovni čas referenčnega obdobja, v katerem so kompenzirane. Po drugi strani pa pri sprotnih viških ur (ure, ki nastanejo in se izrabijo znotraj tekočega referenčnega obdobja) ne gre za prave viške ur, pač pa za ure, ki se izravnavajo v okviru instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa.
dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovedi
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je nična oziroma bolje rečeno pravno neučinkovita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, s katero delodajalec odpoveduje pogodbo, ki je že bila odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati. Bistvo takšne presoje je v tem, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZPP člen 374, 374/2, 377.
revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E
Po določbah ZPP-E je procesna postavka za vložitev revizije predhodni sklep Vrhovnega sodišča o njeni dopustitvi. Drugi odstavek 374. člena ZPP določa, da je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice, nekdo, ki jo je umaknil, ali nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, ali če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti, ali če ni bila dopuščena. Tožena stranka ni izkazala, da bi v tej zadevi predlagala dopustitev revizije oziroma, da jo je Vrhovno sodišče dopustilo, zato revizija ni dovoljena.
Le dejstvo povišane pripravljenosti ne pomeni, da toženka tožniku ni bila dolžna zagotoviti tedenskega počitka, saj povišana pripravljenost te dolžnosti, kot jo je toženka sama opredelila v svojem Pravilniku, ne izključuje. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev, toženka tedenskega počitka tožniku ni zagotavljala.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-9, 144, 144/1, 144/4, 155, 155/2.
bistvene kršitve določb postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - ustavitev postopka o prekršku - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zahteva za sodno varstvo
V primeru ustavitve postopka proračun bremeni nagrada za storitve, ki jih je zagovornik opravil v konkretni zadevi.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 15, 15/1, 15a, 15a/1, 16, 16/1, 16/2, 156, 156-1.. URS člen 28, 28/1.
kršitev materialnih določb - načelo zakonitosti - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - izvršitveno dejanje - odgovornost pravne osebe za prekršek - odgovornost odgovorne osebe
Omogočanja in dopustitve prodaje, ki sta po vsebini obliki udeležbe, brez konkretizacije, kdo je neposredno izvršil prodajo, po naravi in vsebini ni mogoče šteti kot aktivnega ravnanja, s katerim bi odgovorna oseba pravne osebe kršila prepovedni normi iz zadevnih prekršovnih predpisov.