Revizija se dopusti glede vprašanja, kako v konkretnem primeru, ko odmerjena odškodnina presega znesek zavarovalne vsote, upoštevati tožničin 50 % soprispevek k nastali škodi.
Vnaprejšnja opredeljenost razpravljajoče sodnice, četudi bi bila podana, sama po sebi ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Slednja pride v poštev le, če bi se zaradi določene okoliščine ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki pristojnega sodišča ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Stališča razpravljajoče sodnice v predhodnih postopkih ne predstavljajo take okoliščine.
ZKP člen 65, 65/1, 97, 97/2.. ZOdv člen 2, 2/2, 16, 16/1.
druga odločba - pomembno pravno vprašanje - nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca - nadomeščanje odvetnika na naroku - odvetniški pripravnik
Odvetnik ni edini, ki stranko (oškodovanca) lahko zastopa v postopku pred sodiščem. Že iz citirane določbe drugega odstavka 97. člena ZKP izhaja, da lahko v kazenskem postopku oškodovanec pooblasti tudi osebo, ki ni odvetnik oziroma odvetniški kandidat. Takšna ureditev je skladna tudi s V. poglavjem ZKP, ki med drugim ureja položaj oškodovanca. Ta sme na podlagi prvega odstavka 65. člena ZKP izvrševati svoje pravice v postopku tudi po pooblaščencu, pri čemer zakon oškodovanca ne omejuje pri izbiri svojega pooblaščenca. Bistveno je, da ima oškodovanec široke možnosti glede izbire pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da je pooblaščenec v vsakem primeru upravičen do (odvetniške) nagrade. V kazenskem postopku si oškodovanec lahko za pooblaščenca vzame tudi osebo, ki ni odvetnik oziroma nima pravne izobrazbe, ne sme pa tak pooblaščenec opravljati svojih storitev proti plačilu, saj je tako imenovano zakotno pisaštvo prepovedano. S tem se prepreči odplačno opravljanje odvetniškega poklica tistim osebam (pooblaščencem), ki odvetniškega statusa nimajo, s čimer se ščiti tudi stranke pred zanje neugodnimi posledicami, ki bi jih imela (nekvalitetna) procesna dejanja njihovih nekvalificiranih pooblaščencev.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - izbirna krajevna pristojnost
Ker ni podana izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani, Okrožno sodišče v Kopru ni imelo podlage, da bi se po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. Ker je tožeča stranka z vložitvijo tožbe izbrala krajevno pristojnost sodišča z območja Okrožnega sodišča v Kopru, je za odločanje v tej zadevi pristojno okrajno sodišče s tega območja, to pa je Okrajno sodišče v Kopru.
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen ZNP). ZNP v poglavju, v katerem ureja postopek za ureditev mej, drugačne določbe ne vsebuje. Revizija tako ni dovoljena, kar pomeni, da je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP, v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona in 37. členom ZNP).
ZKP člen 323, 324, 325, 371, 371/2, 372, 372-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.
bistvene kršitve določb postopka - pravica do izjave - pravica do učinkovite obrambe - pravica do zagovora - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki
Sodišče prve stopnje sicer ni ravnalo pravilno, ko je od obsojenke zahtevalo, da svoj zagovor poda v uvodni fazi glavne obravnave, ker ga sicer kasneje ne bo mogla več podati. Vendar pri tem ni omejevalo njene pravice do izjave, saj je svoj zagovor lahko prebrala, hkrati pa ji je bilo omogočeno, da je v nadaljevanju postopka podala svoja mnenja in pripombe. V obravnavani zadevi tako ni bila v ničemer omejena obsojenkina pravica do zagovora in možnost navajanja razbremenilnih dejstev ter podajanja pripomb. Iz podatkov spisa je tudi razvidno, da je obsojenka v nadaljevanju glavne obravnave predlagala izvedbo določenih dokazov, postavljala pričam vprašanja, soočila se je z oškodovancem in podala zaključno besedo. Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da je obsojenka v obravnavani zadevi imela vse možnosti, da je v največji možni meri izvajala svojo obrambo. To pa pomeni, da sicer nepravilna zahteva sodišča, da mora svoj zagovor podati na začetku glavne obravnave, ni mogla vplivati na poštenost in zakonitosti postopka kot celote ter na zakonitosti izdane sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00018562
OZ člen 131. ZOR člen 154, 155, 170, 171, 172. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 378. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - prepoved prometa z živili - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - inšpekcijsko nadzorstvo - varovanje zdravja - inšpekcijski postopek - nedopustno dolgo trajanje postopka - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - inšpektor - malomarnost
Tožnik je glede na toženkino ravnanje v konkretnem primeru upravičeno štel, da mu sporna pisna odločba prepoveduje uporabo konkretnih sestavin, ki jih je tožnikova družba uporabljala pri izdelavi sporne pijače, ker naj bi vsebovale THC in je bila s tem tožniku onemogočena proizvodnja, kot je toženki pravilno obrazložilo tudi pritožbeno sodišče. Zaradi napačnega postopanja upravnega organa se je ta postopek nerazumno dolgo zavlekel, v tem času pa je bilo tožniku onemogočeno uporabljati surovine, na katerih je temeljila njegova receptura, čeprav je v vmesnem času poskušal izkazati njegovo ustreznost. Bistven zastoj v postopku je povzročil prav drugostopenjski inšpekcijski organ. Pravilen je zaključek nižjih sodišč o toženkinem malomarnem ravnanju, saj je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno ravnanje inšpektorice v nasprotju z dolžno skrbnostjo in predpisi, ravnanje inšpekcijskega organa pa je odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - darilo - vrnitev darila - preklic darila - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - stvarnopravno upravičenje zakonca - dostop do nepremičnine - pravica do posesti - dejanska razlastitev
Taka lastnina, ki tožnici onemogoča izvrševanje enega od njenih bistvenih upravičenj, namreč imeti posest na predmetu lastnine, ga uporabljati in uživati na najobsežnejši način (primerjaj prvi odstavek 37. člena SPZ), je pomanjkljiva, nepopolna, dejansko in ekonomsko izvotljena ter zato ostaja le še kot gola lastnina. Formalno priznanje lastnine brez možnosti dostopa do njenega predmeta pomeni dejansko zasebnopravno razlastitev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Okoliščina, da je udeleženka v postopku zaposlena na sodišču, pred katerim je v teku konkretni postopek, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
dopuščena revizija - vrnitveni zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - aktivna legitimacija - lastnik - dosmrtni užitkar
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pri odločanju o tožbenem zahtevku pravilno odločili glede aktivne legitimacije tožnika.
tožba za ugotovitev solastninskega deleža na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganje v tujo nepremičnino - gradnja na tujem svetu - nastanek nove stvari - identiteta hiše
V primeru, ko so bila v obdobju veljavnosti ZTLR več kot desetletna vlaganja zakoncev (tožnice in njenega pokojnega moža) v stanovanjski objekt tako obsežna, da je od stare „hiše“ (ki v resnici ni bila primerna/sposobna za dostojno bivanje) oziroma od prejšnjega objekta ostalo zgolj 12%, torej sta zakonca staro hišo v pretežni meri porušila in na njenih temeljih zgradila hišo, sposobno za bivanje, gre po presoji Vrhovnega sodišča za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - trajanje preizkusne dobe
V prvem odstavku 62. člena KZ-1 je določeno, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Določeno je splošno pravilo o roku za preklic pogojne obsodbe in to pravilo se uporabi tudi, kadar sodišče prekliče pogojno obsodbo zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.
Glede na različno pripisovanje pomena pojmu "stanje kredita" je pravilno izhodišče presoje, da je treba njegovo pravo vsebino dognati s pomočjo razlagalnih pravil.
Tožnik ne zatrjuje kršitve zakonskih določb o zastavi vrednostnih papirjev ali o kreditni pogodbi, pa tudi ne določb Zakona o potrošniških kreditih. Golo poudarjanje, da naj bi sodišči ne upoštevali bistva lombardnega kredita, tako ostaja na povsem abstraktni ravni in je zato brez pomena. Če pa banka morda ni sprejela ustreznih ukrepov zaradi zagotovitve potrebne stopnje zavarovanja danega kredita in je zaradi opustitve dopolnitve danih zavarovanj kredita prevzela višje finančno tveganje, kot je to običajno pri tovrstnih poslih, to ne posega v pogodbeno razmerje med banko in tožnikom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024704
ZNP člen 12, 12/1, 16, 16/1, 37.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - krajevna pristojnost - bivališče nasprotnega udeleženca
Preizkus krajevne pristojnosti je v pravdnem postopku zaradi uresničitve načela ekonomičnosti in pospešitve postopka časovno zelo omejen. ZNP pa ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (37. člena ZNP). Tako prvi odstavek 16. člena ZNP določa, da lahko sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najkasneje do izdaje odločbe na prvi stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - nezadovoljstvo z delom sodnika - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika
Enaki razlogi, ki so predvideni za izločitev sodnika, ne pogojujejo in utemeljujejo tudi predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma zaradi zavrnitve predloga za izločitev sodnice ni nastopil "drug tehten razlog" iz 67. člena ZPP. Tudi očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ni mogoče subsumirati pod ta pravni standard.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00018550
KZ-1 člen 54, 54/1, 54/2, 217, 217/1, 217/3.. ZKP člen 427.
kaznivo dejanje prikrivanja - nadaljevano kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ker Okrajno sodišče v Trbovljah ocenjuje za isto časovno obdobje neugotovljen dan poleti leta 2012 in neugotovljen dan v letu 2012, je tako vprašljiv zaključek sodišča v obravnavani zadevi, zakaj potem ni enotno časovno obdobje, poletje med 27. 5. 2012 in 31. 8. 2012. Isto velja glede enotnosti kraja storitve sedaj obravnavanih kaznivih dejanj in tistih po sodbi Okrajnega sodišča v Trebnjem. Glede pravilnosti dejanskih ugotovitev, pomembnih za pravilno pravno presojo obstoja pogojev po prvem odstavku 54. člena KZ-1, ki narekujejo uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, se je Vrhovnemu sodišču porodil precejšen dvom, zato je na podlagi 427. člena ZKP pravnomočno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23, 25. ZST-1 člen 16, 34. ZPP člen 371.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izredna pravna sredstva - predlog za dopustitev revizije - pravica do dostopa do sodišča - pravica do učinkovitega sodnega varstva - odločba Ustavnega sodišča - obseg revizijskega preizkusa - odmera sodne takse po ZST-1 - višina sodne takse
Načeloma ni v nasprotju s pravico dostopa do sodišča, če je kot pozitivna predpostavka za vsebinsko odločanje v zadevi predpisano plačilo sodne takse oziroma če se odločanje pogojuje z vnaprejšnjim plačilom sodnih stroškov.
Ne glede na to, da je bil z ZPP-D spremenjen primarni namen revizije kot izrednega sredstva, gre vendarle za pravno sredstvo v rokah strank. Od vsakokratne presoje strank je odvisno, ali bodo preko javnega interesa, ki se kaže v rešitvi za pravni red in sodno prakso pomembnih pravnih vprašanj, zavarovale (tudi) svoje lastne individualne interese v posamičnem sporu; od njih je tudi odvisno, katera vprašanja bodo v svojem predlogu izpostavile kot pravno pomembna. Zato je zakonodajalec smel predpisati tudi takso za postopek s predlogom za dopustitev revizije, in to kljub temu da se v tej prvi fazi postopka o pravnem sredstvu še ne odloča meritorno. Ne gre namreč spregledati tudi pozitivnih (želenih) učinkov sodnih taks, ki so (tudi) v tem, da vsebovan finančni riziko stranke pred opravo procesnih dejanj sili k oceni njihove možnosti za uspeh ter jih odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih predlogov. Glede na to določbe ZST-1 v postopku odmere takse za postopek s predlogom za dopustitev revizije določajo le način izvrševanja tožničine pravice do sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem in ne posegajo v to njeno pravico.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3, 371, 371/1, 378. ZZZDR člen 84, 84/1, 84/2 84/3.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - preklic darila - običajno darilo - vrnitev danega - trditveno in dokazno breme - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revidentka (zgolj) z navedbami o splošno znanem dejstvu neobičajnosti njenega darila v konkretnem primeru ne more uspeti. Ni pravilen namreč avtomatični zaključek, da je treba darilo med razvezanima zakoncema vrniti na podlagi 84. člena ZZZDR, čim gre za večje darilo (primerja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 29/2016 z dne 30. 11. 2017). Glede na okoliščine konkretnega primera v obravnavani zadevi, ko je bil toženec ob sklenitvi zakonske zveze lastnik nepremičnine parc. št. 333/0, ki je bila kasneje razdeljena na sporno nepremičnino (parc. št. 333/1) in parc. št. 333/2, vse k. o. ..., v letu 1987 pa je tožnici z darilno pogodbo podaril polovico deleža nepremičnine parc. št. 333/0, torej ji je podaril polovico sporne nepremičnine in tudi polovico nepremičnine parc. št. 333/2, bi tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica morala dokazati, da je podarjen delež nepremičnine presegel običajno darovanje med zakoncema.