INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00061449
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 194, 194/1, 194/3.. ZUP člen 221, 221/3.. OZ člen 190, 190/1.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - letni dodatek k pokojnini - začasna upravna odločba - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico le v okviru pravnega in dejanskega stanja podanega ob priznanju pravice. Zato je priznana pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le v primeru, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje. Če se dejanske okoliščine po izdaji odločbe o pravici spremenijo, lahko zavarovanec pravico še naprej uživa le v primeru, če so še nadalje izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Če ti niso več izpolnjeni, je novo dejstvo podlaga za novo upravno odločanje. Za obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogoja za izplačevanje dajatve, tožena stranka odloči o preplačilu in dolžnosti vračila izplačanih sredstev v odločbi o ugotovitvi preplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00061445
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2, 183, 183/1.. ZPP člen 116, 337, 337/1.
I. kategorija invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - neizpolnjevanje pogojev - odsotnost z naroka - pritožbene novote
Po ugotovitvi tožene stranke je tožnik dopolnil v Sloveniji 9 let, 2 meseca in 10 dni, v BiH 2 leti in 6 mesecev, na Hrvaškem 4 mesece in 8 dni, v Srbiji pa 4 mesece in 12 dni pokojninske dobe. Skupaj dopolnjena pokojninska doba znaša 12 let, 5 mesecev in 1 dan. S tem pa ni izpolnjen pogoj 13 let pokojninske dobe.
Sodišče je že po zaključku naroka prejelo tožnikov dopis, s katerim opravičuje svoj izostanek. Tožnik bi moral pred zaključkom obravnave sodišču posredovati opravičilo. Le v takem primeru, bi ga lahko sodišče upoštevalo in narok, če bi bili izkazani opravičljivi razlogi, preložilo. Po zaključku obravnave pa bi moral tožnik zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.
sorazmerni del invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - neizpolnjevanje pogojev - minimalna pokojninska doba
Tako v predsodnem postopku kot v postopku pred sodiščem prve stopnje je ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ker je tožnik skupno dosegel le 5 let, 7 mesecev in 10 dni pokojninske dobe in ne 10 let in 22 dni, kar bi zadoščalo za priznanje sorazmernega dela invalidske pokojnine.
ZUP člen 260, 260-2, 260-3, 260-4, 263, 263/4.. ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/2.
starostna pokojnina - rok za obnovo postopka - neprava obnova postopka - materialni prekluzivni rok
Sodišče je kot primarno pravilno ugotovilo, da v zadevi ni izpolnjen pogoj pravočasnosti. Od pravnomočnosti odločbe z dne 5. 12. 2001 pa do vložitve zahteve za obnovo postopka 15. 6. 2020 je preteklo več kot tri leta, kar je v nasprotju z določilom četrtega odstavka 263. člena ZUP. Sodišče je pravilno presodilo, da ne obstoji izjema, opredeljena v 2., 3. in 4. točki 260. člena ZUP, kadar se lahko obnova predlaga oziroma začne po preteku treh let.
Ker ni sporno, da je od vročitve sporne odločbe z dne 5. 12. 2001 do vložitve obravnavane zahteve 15. 6. 2020 preteklo nedvomno več kot deset let, bi bilo potrebno tudi morebitno zahtevo za nepravo obnovo postopka kot nepravočasno zavreči, v kolikor bi toženec tožnikov predlog oziroma zahtevo z dne 15. 6. 2020 obravnaval tudi po tej pravni podlagi.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.. ZDSS-1 člen 63, 75.
vdovska pokojnina - obnova upravnega postopka - delno zavrženje tožbe
Predlog za ponovno priznanje vdovske pokojnine je zakonito zavržen. Vložen je bil po več kot triletnem objektivnem roku iz 263. člena ZUP od izdaje zadnje pravnomočne zavrnilne odločbe z dne 2. 2. 2016. Hkrati je vloga zakonito zavržena tudi po 4. tč. 1. odst. 129. člena ZUP, saj se od izdaje zavrnilne odločbe dne 2. 2. 2016 dejansko stanje in pravna podlaga za uveljavljano vdovsko pokojnino nista spremenila.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VDS00061392
ZPIZ-2 člen 14, 14/1, 14/3.. ZČmIS člen 3, 3-8, 7, 9, 11.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 12.. ZZVZZ člen 85.. ZUP člen 7, 147, 147/1, 147/2, 150, 151, 207, 207/1, 207/2.. ZMEPIZ-1 člen 80, 80-6.. ZDSS-1 člen 81, 82, 82/1, 82/1-1.
Dokler potrdilo A1 ni razveljavljeno, zavezuje državo gostiteljico. Tudi nacionalno sodišče v državi gostiteljici, ko uporablja pravo EU, nima možnosti razveljaviti potrdilo A1. Kadar država gostiteljica podvomi v pravilnost podatkov, zapisanih v potrdilu A1, lahko zahteva od države pošiljateljice, da preveri pravilnost podatkov in v primeru ugotovitve drugačnega dejanskega stanja razveljavi potrdilo A1. Pristojni nosilec države pošiljateljice, ki je izdal potrdilo A1, je dolžan ponovno preučiti upravičenost njegove izdaje.
Čeprav ZČmIS za prenehanje veljavnosti potrdila A1 izrecno ne predvideva izdaje posamičnega upravnega akta oziroma odločbe, je upravni organ tudi po stališču pritožbenega sodišča pri razveljavitvi oziroma odpravi potrdila dolžan postopati po pravilih upravnega postopka. Na uporabo teh pravil napotuje tudi določba 85. člena ZZVZZ.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061370
ZPP člen 11, 300.. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/1, 27/4, 27/5, 37, 37/8.. ZPIZ-2G člen 125.. URS člen 2, 14, 50, 155, 156.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52.
odmera starostne pokojnine - pokojninska doba brez dokupa - slovenska pokojnina
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 1. odst. 27. člena ZPIZ-2, po katerem moški pravico do starostne pokojnine pridobi pri 65 letih starosti, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe, ne pa v 4. odst. 27. člena ZPIZ-2, saj tožnik na dan 16. 6. 2020 ni imel 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
ZPIZ-2 člen 6, 6/1, 6/2, 14, 15, 15/1, 22, 22/2.. ZPIZ-1 člen 19.. BRSSZ člen 6, 6/1, 7, 8, 8/2, 9, 10.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - opravljanje samostojne dejavnosti - vpis subjekta v poslovni register - zavarovanje na podlagi delovnega razmerja v tujini - delno zavrženje tožbe
Po ZPIZ-2 ni možen izvzem iz zavarovanja, kot je to omogočal 19. člen ZPIZ-1, ko so osebe, vključene v zavarovanje v tujini, lahko pri ministru za delo predlagale izvzem iz zavarovanja, če je tako določala mednarodna pogodba. Bistveno v tej zadevi je, da je bil tožnik v spornem obdobju vpisan v Poslovni register Slovenije in da je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. Obvezno zavarovanje je vezano izključno le na pravni položaj in s tem status, ne pa na poslovanje in obseg dohodkov.
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/3. OZ člen 190, 287, 287/1, 287/2.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - povrnitev preplačil - izvajalec plačilnega prometa - neupravičena obogatitev - vračilo preveč izplačane pokojnine - poplačilo kredita - zastaranje - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Prvi odstavek 195. člena ZPIZ-2 je kogentne narave in daje absolutno prednostno pravico tožeči stranki, da si povrne sredstva, do katerih njen zavarovanec ni bil upravičen. Vendar pa prvi odstavek 195. člena ZPIZ-2 ureja le položaj tožene stranke kot izvajalke plačilnih storitev, ne pa njenega položaja, kot je bil ugotovljen v konkretnem primeru, ko je bila dejansko tožena stranka tudi upnica zavarovanca po kreditni pogodbi.
Tretji odstavek 195. člena ZPIZ-2 ureja situacijo, ko sredstev, ki jih je na zavarovančev račun nakazala tožeča stranka brez pravne podlage, ni več na računu in določa ravnanje tožene stranke kot izvajalke plačilnih storitev. Vloga tožene stranke je bila v konkretnem primeru dvojna. Ko je po trajnem nalogu zavarovanca tožeče stranke in svojega komitenta mesečno nakazovala zapadle znesek iz kreditne pogodbe iz zavarovančevega računa na svoj račun je bila hkrati izvajalka plačilnih storitev in upnica zavarovanca.
Osnovno pravilo, ki velja po prvem odstavku 287. člena OZ je, da če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, mora dolžnik, če se upnik in dolžnik nista sporazumela, katero obveznost se poravnava, določiti najpozneje ob izpolnitvi katere obveznosti oziroma po kakšnem vrstnem redu se obveznosti vračunavajo.
Ker je bila tožniku invalidska pokojnina na temelju I. kategorije invalidnosti pravnomočno priznana od 1. 2. 2020 dalje, mu je v skladu s 3. odst. 48. člena ZPIZ-2G pravilno odmerjena v višini 37 % od pokojninske osnove.
ZDSS-1 člen 63.. ZPIZ-2 člen 27, 27/4.. ZUTD člen 63, 63/4, 63/4-1, 65.
izpolnjevanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ni v domeni zavarovanca, ki med uživanjem denarnega nadomestila med brezposelnostjo dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe, izbira, ali bo ob izpolnitvi pogojev za priznanje starostne pokojnine še nadalje prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ali pa bo prejemnik dajatev iz naslova priznane starostne pokojnine. Slednje jasno potrjuje dejstvo, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZPIZ-2. Kot pravilno opozori sodišče, je pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po zakonu zagotovljena le do izpolnitve pogoja za starostno upokojitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061442
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 116, 194, 194/1, 194/3, 194/5.. OZ člen 190, 190/3.. URS člen 158.
vračilo preveč izplačane pokojnine - lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - verzijski zahtevek
Kot uživalka starostne pokojnine je tožnica s prevzemom vodenja gospodarske družbe, katere družbenica je bila, sama povzročila, da je ex lege nastalo zavarovalno razmerje in da je bila posledično pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanke. Slednje izključuje sočasno uživanje pokojninske dajatve. Eventualno krajše zavarovanje od 40. ur tedensko bi lahko uveljavljala le v sodno socialnem sporu o lastnosti zavarovanke.
ponovna odmera starostne pokojnine - sorazmerni del starostne pokojnine - nadurno delo kot poseben delovni pogoj
Za izračun pokojninske osnove se dodatno upošteva le plača za opravljenih 25 nadur v letu 1990, plač za opravljeno nadurno delo iz ostalih let za obdobja od leta 1973 do 1991, ki jih je tožnik uveljavljal, da se mu upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, pa ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove, ker nadurno delo ni bilo opredeljeno kot poseben delovni pogoj v skladu z 49. členom tedaj veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 14/90 in 5/91).
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061051
ZDR-1 člen 142.
voznik avtobusa - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - efektivni delovni čas
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa, prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. V zadevi VIII Ips 30/2019 je Vrhovno sodišče obrazložilo, da tega pogoja ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa za takšnega delavca. Ta pogoj je treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delih voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, ta pa vključuje tudi npr. čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, čas priprave in pospravljanja vozila.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00060480
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delovni čas - zavarovalna doba s povečanjem - poklicno zavarovanje - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja določa, da se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo v smislu določb 220. člena Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, štejejo tudi delovna mesta voznikov avtobusov v medkrajevnem, mestnem in primestnem prometu. Na teh delovnih mestih se zavarovalna doba šteje s povečanjem v organizacijah, ki so registrirane za javni cestni promet, pod pogojem, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede in da vozniki prebijejo na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Ta pogoj se nanaša na delovno mesto in ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu. Tako se kot delovni čas šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, kar pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem ali na parkirišču čaka zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pa tudi čas priprave in pospravljanja vozila, torej tudi z vožnjo povezana oziroma spremljajoča dela (sodba in sklep VSRS opr. št. VIII Ips 30/2019 z dne 8. 10. 2019).
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 178.. URS člen 2, 14, 14/2, 125, 155.. ZS člen 3, 3/1.
odmera starostne pokojnine - sprememba pokojninske zakonodaje - uporaba veljavnega zakona
V obravnavani zadevi je pomembno ne samo to, kdaj je tožnik izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ampak tudi to, kdaj je vložil zahtevo za priznanje te pravice. Postopek za uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja, kamor sodi tudi pravica do starostne pokojnine, se skladno z določbo 178. člena ZPIZ-2 začne na zahtevo zavarovanca in je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Glede na splošna pravna načela se za posamezne pravice upoštevajo predpisi, veljavni na dan vložene zahteve, razen če ni za posamezno pravico posebej in drugače določeno.
Glede na načelo prilagajanja prava družbenim razmeram kot eno izmed načel pravne države določeno v 2. členu Ustave RS, zakonodajalec lahko enak položaj pravnih subjektov v različnih zaporednih časovnih obdobjih uredi različno. To pa ne pomeni, da je ravnanje v neskladju z 2. odstavkom 14. člena Ustave RS, niti ni v nasprotju s 155. členom Ustave RS, saj se ZPIZ-2 uporablja le za naprej in ne za nazaj.
ZPIZ-2 člen 11.. ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do invalidske pokojnine - obnova postopka - novo dejstvo - subjektivni rok - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje dela tožbe
Tožnik je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 12. 10. 2018, vložil 9. 6. 2020 iz razloga, ker mu bosanski nosilec zavarovanja invalidsko pokojnino izplačuje od 18. 3. 2011 dalje. Slednje dejstvo v predmetni zadevi ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP-a. Torej starega novega dejstva, ki ga tožnik nebi mogel uveljavljati v pravnomočno končanem postopku o priznani pravici do invalidske pokojnine od 1. 1. 2015 dalje. Tudi sicer bi glede na 263. člen ZUP-a lahko obnovo uveljavljal le v enomesečnem subjektivnem roku.
Glede na to, da je predmet socialnega spora presoja zakonitosti posamičnih upravnih aktov o zavrženem predlogu za obnovo upravnega postopka, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o tožbi v delu zahtevka, ki se nanaša na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje. Ta del zavrnilne sodbe nima dejanskih niti pravnih razlogov. Gre za bistveno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Ker je na to kršitev pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 358. člena ZPP v tem delu sodbo spremenilo in tožbo o vtoževani invalidski pokojnini od 18. 3. 2011 dalje, zavrglo.
ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 147, 148, 149.
invalidnina za telesno okvaro - vzrok telesne okvare - izvedensko mnenje - sprememba pokojninske zakonodaje
Sodišče prve stopnje je zadevo presojalo po materialnem predpisu, ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Kasneje je bila sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J), ki določa, da se še naprej uporabljajo določbe 143. do 149. člena ZPIZ-1, po katerih se lahko invalidnina za telesno okvaro pridobi tudi v primeru, ko gre za poškodbo izven dela oziroma bolezen. Ali tožnik izpolnjuje pogoje po določbah omenjene novele, pa je lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki.
ZPIZ-2 člen 183.. ZPIZ-2H člen 3, 3/1.. URS člen 14, 50.
predčasna pokojnina - ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - pravnomočna in dokončna odločba upravnega organa - dokup zavarovalne dobe - enakost pred zakonom
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse dotedaj, dokler dokup ni izveden oziroma so plačani prispevki. Pravico do vštetja takšne dobe se pridobi šele s plačilom prispevkov, kar se upošteva po pogojih veljavnih v času njene pridobitve. Povsem ustrezno je tako sklicevanje sodišča na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 327/2016 z dne 23. 5. 2017). Ker je ključno, da tožnik odmerjenih prispevkov za dokup dobe ni izvedel vse do konca veljavnosti ZPIZ-1, posledično to pomeni, da takšne dobe toženec ne more upoštevati kot to zahteva tožnik.
V tem primeru gre za dokončno in pravnomočno odločbo, s tem da je od odmere pokojnine preteklo že več kot 20 let. V tem primeru ni podana pravna podlaga niti v določbi 183. člena ZPIZ-2, da bi se ponovno presojala odločba, s katero je bilo odločeno o odmeri invalidske pokojnine. Zamujen je namreč desetletni rok določen v 183. členu ZPIZ-2. Razen tega pa tožnik neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2 pri toženi stranki niti ni uveljavljal. Zahteval je namreč ponovno odmero po 401.a členu ZPIZ-2.
Tožniku, ki je bil pretežni del zavarovan po drugem oziroma tretjem odstavku 10. člena ZPIZ/83, so bile že priznane pravice ob ugotovitvi, da je bil zavarovan za širši obseg pravic in posledično mu je bila tudi invalidska pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ne pa od dejanske pokojninske osnove, saj bi bila v tem primeru invalidska pokojnina nižja.