Po splošnem delu definicije iz 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo v zdravstvenem stanju. Invalidnost je potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je mogoče pričakovati celo izboljšanje.
ponovna odmera pokojnine - rok za vložitev zahteve - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
Z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015 je resda bil določen rok za vložitev zahteve 60 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in se je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel dne 29. 6. 2015. Vendar je ta rok veljal za tiste, ki niso mogli z izrednimi pravnimi sredstvi zavarovati svoje interese. Tožnik je svoj interes lahko zavaroval s 183. členom ZPIZ-2 in zahteval razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z institutom neprave obnove. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana v letu 2013 in tako 10 - letni rok iz drugega odstavka 183. člena ZPIZ-2 še ni potekel. Tožena stranka bi bila dolžna ob zahtevi tožnika upoštevati določbo 183. člena in v skladu z njo presojati, ali obstajajo pogoji za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bila tožniku v letu 2013 priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine.
Ker tožnik z vlogo ponovno zahteva izplačilo invalidske pokojnine po ZPIZVZ za sporno obdobje, čeprav je bilo o tem že pravnomočno odločeno, je morala tožena stranka postopati po 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP-a. Zahtevo za izplačilo invalidske dajatve za zahtevano obdobje je zakonito zavrgla, saj se v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje in pravna podlaga nista v ničemer spremenila.
Izvedenca ugotavljata, da pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti (I. kategorija invalidnosti), temveč je podana zmanjšana delovna zmožnost, kar pomeni, da so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne še dodatne razbremenitve. Zato je tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti utemeljeno zavrnjen.
V obravnavanem primeru gre po vsebini za t.i. regulacijsko začasno odredbo, s katero želi tožnik do pravnomočne rešitve spora o glavni stvari urediti razmerje tako, da doseže vnaprejšnje plačilo razlike med že prejetimi zneski pokojninske dajatve in vtoževanim višjim zneskom. Vendar je regulacijske začasne odredbe, ki se prekrivajo s tožbenim zahtevkom iz spora o glavni stvari, dopustno izdajati izjemno restriktivno, tudi iz razloga, da zaradi pozitivne odločitve brez izvedbe kontradiktornega postopka ne bi prišlo do prejudiciranja spora o glavni stvari.
Namen regulacijske začasne odredbe je začasna ureditev pravnega razmerja med strankama, če je to potrebno zaradi odvrnitve negativnih posledic, ki bi nastale zaradi zakasnelega učinka sodbe. Namen regulacijskih začasnih odredb ni v izvršbi ali izpolnitvi zahtevka iz spora o glavni stvari, še preden je o njem sploh meritorno razsojeno.
Izvedenec je prepričljivo odgovoril, da je tožnica do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke potrebovala tako fizične razbremenitve kot tudi časovno razbremenitev. V tem primeru gre za invalidnost, ne pa za začasno nezmožnost za delo, torej za bolniški stalež. Sama definicija invalidnosti v ZPIZ-2 oziroma, kot je bila sprejeta že v ZPIZ-1, ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju kot pogoja za oceno invalidnosti. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka pri toženi stranki, s tem da ima le ta skladno s 94. členom ZPIZ-2, pravico, da lahko zavarovanca pozove na kontrolni pregled, na katerem se ponovno ugotovi stanje invalidnosti.
ZPIZ-1 člen 36, 177.. ZPIZ-2 člen 27.. BRSSZ člen 20, 22, 37, 37/1, 38.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavarovalna doba - sporazum o socialnem zavarovanju z R Srbijo
Pravna podlaga za razsojo sporne zadeve je podana v določbah Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (Sporazum). Ta v 20. in 22. členu posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic oziroma na podlagi seštevanja dob. V 21. členu Sporazuma pa je določeno, da če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. To pomeni, da v takem primeru lahko zavarovanec uveljavlja samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, v kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve, le na podlagi zavarovalne dobe pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do dajatve oziroma pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja. Le v tem primeru bi lahko zavarovanec uveljavljal samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve - pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja.
ZPIZ-2 člen 27, 39a, 399.. ZPol člen 87.. ZPIZ-2B člen 7.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina
Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po ZPol v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa pogojev iz 27. in 29. člena ZPIZ-2. Zato je potrebno njegov zahtevek za izplačilo 20 % starostne oziroma predčasne pokojnine zavrniti.
zakonske zamudne obresti - izplačilo za nazaj - nova odmera pokojnine - starostna pokojnina - denarna odškodnina
Ker je bila tožnici novo odmerjena starostna pokojnina priznana vse od 1. 1. 2009 dalje, ji je ob pravilni uporabi 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 mogoče pravilno dosoditi le odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega premalo izplačanega zneska pokojnine v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2015 dalje, do dneva plačila. Torej v višini obračunanih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, dalje.
V primeru dane zahteve nova odločba učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi.
Na podlagi ugotovitev in zaključkov, ki so skladni z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami osebnega pregleda, je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in tožnico pravilno, skladno z določbo 63. člena ZPIZ-2, razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do premestitve na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, zavrnilo pa tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnica zahteva priznanje pravice do dela na drugem delu v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno.
Po določbi prvega odstavka 27. člena ZPIZ-2 dobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik je 25. 1. 2014 dopolnil 65 let starosti, ne izpolnjuje pa minimalnega pogoja zavarovalne dobe, to je 15 let, zato mu ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine, niti do sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZPIZ-2 člen 183, 183/1, 183/3.. ZUP člen 225, 225/4.
starostna pokojnina - ponovna odmera
Odločba o ponovni odmeri pokojnine iz 4. točke izreka ustavne odločbe (U-I-239, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015) učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti oziroma prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bila dana zahteva.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/-1.. ZDSS-1 člen 81.
invalidnost - invalidska pokojnina
Pri tožniku je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi toženca štelo za nepravilni in nezakoniti in ju v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od spornega dne dalje.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00011202
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271. ZPIZ-2 člen 190, 193.
ZPIZ - aktivna stvarna legitimacija - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za invalidnost - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - odškodninski zahtevek Zavoda - odškodninska odgovornost zavarovalnice - obvezna zavarovanja v prometu - povzročitev škode - prometna nesreča - sprememba zakonodaje - lex specialis
V času med 1. 1. 2013 in 1. 1. 2016 ZPIZ ni mogel zahtevati povrnitve invalidnine od zavarovalnice, pri kateri je bil zavarovan povzročitelj prometne nesreče.
INVALIDI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00012495
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/4.. ZIZ člen 267.
začasna odredba - delna invalidska pokojnina
V skladu s 4. odst. 70. člena ZDSS-1 se začasne odredbe izdajajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje. Po 267. členu ZIZ je mogoče začasne odredbe izdati (in predlagati) pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Glede na naravo in namen začasne odredbe torej predloga ni mogoče zakonito zavreči zgolj zato, ker je že izdana prvostopenjska sodna odločba o glavni stvari.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
Za rešitev sporne zadeve je odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Novejša medicinska dokumentacija je lahko predmet novega postopka pri toženi stranki.
Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00013217
ZUP člen 260, 260-2, 263.. ZPIZ-2 člen 11.
invalidnost - predlog za obnovo postopka
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, s katero mu je bila priznana pravica do nadomestila za invalidnost. Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec, ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga iz 2. točke 260. člena ZUP. Torej ni izkazal, da je bila sporna odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se obstoj tega obnovitvenega razloga dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazal, saj predlogu za obnovo postopka ni predložil pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, niti se nanjo v predlogu za obnovo postopka ne sklicuje.