Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5. ZPIZ-2 člen 39a, 116, 116/10.
starostna pokojnina - vključitev v obvezno zavarovanje - tujina
Prvostopno sodišče je pravilno opozorilo, da je bilo že zavzeto stališče, da zaradi vključitve v obvezno zavarovanje v tujini ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. V tej zadevi ne obstojijo ne pravni ne dejanski razlogi, ki bi utemeljevali odstop od pojasnjenega stališča. Določba 5. člena Uredbe št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti predpostavlja, da ima vključenost tožnika v obvezno zavarovanje v Švici enak učinek, kot če bi bil vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji.
Odločilna je pravna narava informativnega izračuna oziroma sporočila o predvidenem datumu upokojitve. Informativni izračun zaradi svoje informativne narave nima nobenih pravnih posledic ne za tožečo stranko, ne za toženo stranko. Gre za obvestilo, ki ima zgolj informativno naravo, ne pa za posamičen upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja. Tožnica je bila v dopisu posebej opozorjena, da je predhodna pisna informacija izdana na podlagi razpoložljivih podatkov matične evidence zavarovancev, navedb tožnice in predloženih dokazil ob predpostavki, da so plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter je zgolj informativne narave, zato je ni mogoče uporabiti v postopku priznanja pravice do pokojnine.
Tožencu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, saj v okoliščinah obravnavanega primera ni dokazano, da bi toženec odstopil od običajne metode dela in službene dolžnosti oziroma od potrebne skrbnosti. Tožnici je glede na njeno zaprosilo posredoval pisno informacijo, da bo predvidoma 7. 8. 2022 izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Ob posredovanju te informacije je upošteval dejansko stanje, kakršno je bilo v času podaje predhodne pisne informacije.
ponovna odmera starostne pokojnine - uveljavitev novele zakona
Sodišče prve stopnje soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da novela desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 velja le za naprej, torej od uveljavitve novele ZPIZ-2M dalje. Iz prehodne in končne določbe ne izhaja, da bi se 1. člen lahko uporabil tudi za primere, ko je bila zavarovancu že priznana pravica do starostne pokojnine, in sicer v času pred uveljavitvijo ZPIZ-2M. V 4. členu je urejena le nova odmera za prejemnike vdovske ali družinske pokojnine in za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja (5. člen ZPIZ-2M). Iz prehodnih določb torej ne izhaja možnost, da bi se uživalcem starostne pokojnine, v primeru, da so izpolnjeni pogoji po 1. členu ZPIZ-2M pokojnina ponovno odmerila. Tega ne omogoča niti 6. člen ZPIZ‑2M.
Tožnica je kot razlog za obnovo postopka navajala, da se ji je zdravstveno stanje še dodatno poslabšalo ter da jo je pokojni mož s svojim zaslužkom vzdrževal do smrti. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in s čemer pritožbeno sodišče soglaša, v tem primeru niso izpolnjeni obnovitveni razlogi, določeni v 260. členu ZUP, saj tožnica ni navedla nobenih novih dejstev ali ponudila novih dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče predlogu za obnovo postopka, ugoditi. Ne gre namreč niti za nova dejstva ali nove dokaze, ki bi pripeljali do drugačne odločitve.
vdovska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - prehodna določba
Po prehodni določbi 392. člena ZPIZ-2 lahko družinski član umrlega zavarovanca, ki do uveljavitve zakona izpolni starost za pridobitev vdovske ali družinske pokojnine po prej veljavnem ZPIZ-1 uveljavi pravico do vdovske pokojnine po ZPIZ-1 tudi po uveljavitvi ZPIZ-2, če so izpolnjeni pogoji na strani umrlega in zavarovanega družinskega člana. Takšno dejansko stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni podano.
Splošno načelo enakosti je okrnjeno, kadar za razlikovanje ni mogoče najti stvarno utemeljenega razloga, ki izvira iz narave stvari in ki upravičuje zakonsko razlikovanje. Pri konkretni odločitvi vrsta invalidnosti ni ključna okoliščina, ki bi vplivala na priznanje pravice do družinske pokojnine. Sodišče je pravilno pojasnilo, da pri tožniku ni izpolnjen pogoj, vsebovan v petem odstavku 57. člena ZPIZ-2, ki poleg pogoja nezmožnosti določa še preživljanje tožnika s strani pokojnega, kar ni bilo podano.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 27/5, 37, 37/1, 37/2, 37/3, 37/4, 37/5, 37/6, 37/7, 37/8, 37/9, 136. ZPIZ-2G člen 7, 125.
odmera starostne pokojnine - dokup pokojninske dobe - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Priznanje ugodnejšega vrednotenja pred uveljavitvijo ZPIZ-2G je vezano na neprekinjenost obveznega zavarovanja. Dokup ni bil vezan na specifičen datum, temveč je šlo za dokup fiktivnega dne, za katerega ni datumske opredelitve. Dokupljeni dan se v zavarovalno dobo všteva šele od dneva plačila prispevka. Tožnik leta 2022, ko je imel že pravnomočno priznano pravico do starostne pokojnine, ni mogel dokupiti točno določenega dne, kaj šele, da bi z dokupom enega dne vzpostavil obvezno zavarovanje za dan 31. 12. 2014.
ZPIZ-2K člen 1, 2, 2/1. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 27/5, 394. URS člen 14, 14/2.
odmera predčasne pokojnine - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - ustavno skladna razlaga
Tožnik se je ponovno prostovoljno vključil v obvezno zavarovanje s 1. 10. 2016, in sicer za čas treh mesecev, torej do 31. 12. 2016. Ker gre za vključitev v zavarovanje, do katere je prišlo po prekinitvi, v tem primeru glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZPIZ-2K, omenjeno obdobje ni mogoče upoštevati kot pokojninsko dobo brez dokupa.
BRSSZ člen 4, 6, 6/1, 22. ZPIZ-2 člen 27, 27/2, 108, 108/2, 173, 174, 174/2.
sorazmerni del starostne pokojnine - prenehanje obveznega zavarovanja
Pravica do starostne pokojnine je pogojena s prenehanjem zavarovanja. To velja tudi za sorazmerni del starostne pokojnine, ko se pogoji ob uporabi mednarodne pogodbe ugotavljajo s seštevanjem pokojninskih dob v državah pogodbenicah in denarna dajatev odmerja po formuli iz 22. člena BRSSZ.
ZPP člen 213, 287. ZPIZ-2 člen 42, 42-2, 52, 52/1, 52/1-1. URS člen 2, 50, 156.
družinska pokojnina - minimalna pokojninska doba
Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so javnopravne narave in določbe ZPIZ-2 kogentnega značaja, zato pravice niti ob pomanjkanju enega dne pokojninske dobe ni dopustno priznati.
Skladno z določbo drugega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je bila pokojnina pravilno odmerjena v višini 58,5 % od pravnomočne pokojninske osnove. Odločilno je namreč leto 2020 (tedaj je odmerni odstotek znašal 58,5 %), ko je bila tožniku priznana pravica do predčasne pokojnine.
ZPIZ-2 člen 16, 116, 116/1, 194. OZ člen 190. ZUP člen 7. URS člen 154, 154/1.
vračilo preplačila - starostna pokojnina - neupravičena obogatitev - ignorantia iuris nocet - načelo pomoči prava neuki stranki
Tožnica se zoper odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot družbenik in poslovodna oseba gospodarske družbe za polni delovni čas 40 ur tedensko na podlagi 16. člena ZPIZ-2, ni pritožila. Ker gre za nesporna dejstva, ki so v tem sporu pravotvorna, je pravilen zaključek sodišča, da je tožnica, zaradi lastnosti zavarovanke po 16. členu ZPIZ-2, sporni znesek dolžna vrniti tožencu.
Četudi tožnica neupravičene obogatitve ni zakrivila s svojim krivdnim ravnanjem, je upoštevajoč določbi 190. člena OZ in 194. člena ZPIZ-2 prejeti znesek dolžna vrniti.
V predsodnem postopku je prišlo do kršitve 6. točke 2. odst. 237. člena ZUP, ker je v postopku na drugi stopnji sodelovala oseba, katere pisno mnenje je bilo upoštevano pri izdaji prvostopenjske upravne odločbe. V zadevi je prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ker je pri odločitvi o pritožbi sodelovala oseba, ki bi zaradi upoštevanja njenega pisnega mnenja pri izdaji prvostopenjske odločbe morala biti izločena. Izpodbijana drugostopenjska upravna odločba ni zakonita zaradi bistvene kršitve upravnega postopka, zato bi jo že sodišče prve stopnje po ZDSS-1 moralo odpraviti.
ZPIZ-2K člen 1, 2. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 29. URS člen 50, 155, 156.
starostna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - sprememba zakona - presoja skladnosti z Ustavo RS
Pri ZPIZ-2K gre za ureditev, brez katere tožnica pogojev za starostno pokojnino niti 1. 11. 2021 še ne bi izpolnjevala. Zaradi pretvorbe pojma pokojninske dobe brez dokupa je tožena stranka v to obdobje pravilno upoštevala tudi čas, ko je bila tožnica prostovoljno zavarovana. Tožnica s stališčem, da bi bilo treba starostno pokojnino priznati že z 11. 11. 2015, ko naj bi dejansko izpolnila pogoje, ne more uspeti. Po določbi 2. člena ZPIZ-2K na novo odmerjena pokojnina pripada od začetka uporabe tega zakona, tj. z dnem 1. 11. 2021. To določbo sta tožena stranka, ki je na tej podlagi izdala izpodbijani odločbi, in sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevala.
Tožnik je bil v obdobju, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot družbenik in direktor družbe oziroma kot samozaposlen, sam dolžan obračunati in plačati prispevke ter o tem posredovati podatke, zato je dokazno breme plačila prispevkov na njegovi strani.
ZPIZ-2 člen 129. ZPIZ-1 člen 187, 187/1. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-1, 202/1-2. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 63, 126. ZDR-77 člen 1, 1-4, 14, 14/2, 213, 214, 215, 216, 217.
pokojninska doba - obstoj delovnega razmerja
Obračunski list nikakor ne izkazuje obstoja delovnega razmerja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, iz katerih bi izhajalo, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju. Tudi v obračunskem listu je pod šifro 33 omenjeno civilnopravno razmerje, izrecno pa je v pogodbi o delu zapisano, da se prispevek obračuna iz civilnopravnega razmerja. Tožnik tudi ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niti sporno obdobje ni bilo vpisano v delovno knjižico.
Glede na navedeno tožniku ni uspelo dokazati, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju, temveč je opravljal delo na podlagi sklenjene pogodbe o delu in na podlagi te pogodbe so se tudi obračunavali prispevki.
Zaradi prekvalifikacije pokojninske dobe z dokupom v pokojninsko dobo brez dokupa je tožena stranka v skladu s 3. členom ZPIZ-2H po uradni dolžnosti zakonito odmerila 40 % sorazmerni del starostne pokojnine namesto 20 % sorazmernega dela predčasne pokojnine. Tožnik je od 1. 1. 2021 dalje upravičen do 40 % sorazmernega dela starostne pokojnine, ker je ostal vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.
Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevkov in dokup je izveden šele s plačilom prispevka. Za pritožbeno rešitev zadeve je bistveno, da tožnik plačila prispevkov ni opravil do 31. 12. 2012, to je do konca veljavnosti ZPIZ-1, temveč šele 7. 1. 2014. Posledično ni upravičen do nove odmere pokojnine po ZPIZ-2H.
Stara nova dejstva bi v okoliščinah konkretnega primera morala obstajati že v času smrti tožničinega moža oziroma v zvezi s popolno nezmožnostjo za pridobitno delo vsaj v enem letu po njegovi smrti. Ker kaj takega niti v predsodnem niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo niti ne more biti dokazano, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.