Utemeljenost priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja z vidika poklica je potrebno presojati celostno, s stališča dela v času nastanka invalidnosti, prejšnjih delovnih izkušenj in dejanske, ne le teoretične usposobljenosti za drugo delo.
Pridobljeno izvedensko mnenje kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je bil tožnik do dokončnosti izpodbijane odločbe zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami oziroma je bila delovna zmožnost za opravljanje svojega poklica zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno stanje ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti iz 3. alineje 60. člena ZPIZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016025
ZOZP člen 18, 18/1. ZPIZ-2 člen 119, 119/3, 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. URS člen 155.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prometna nesreča s smrtnim izidom - družinska pokojnina - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - regresni zahtevek zpiz - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - posredni oškodovanec - sprememba zakonodaje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - lex specialis
Tožnica s pritožbo neutemeljeno vztraja pri mnenju, da zakonska dikcija „ne glede na omejitve, določene v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2, izključuje omejitev iz prvega odstavka 18. člena ZOZP in je zato potrebno njenemu tožbenemu zahtevku ugoditi. Materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da 190. in 193. člen ZPIZ-2 v konkretnem primeru ne dajeta podlage za regres izplačane družinske pokojnine, je pravilno. Sodna praksa se je že izrekla, da je pred uveljavitvijo 190.a člena s spremembo ZPIZ-2B4, ki je pričela veljati z dnem 1. 1. 2016, določilo prvega odstavka 18. člena ZOZP predstavljalo lex specialis, saj je urejalo vprašanje povrnitve povzročene škode iz naslova avtomobilskega zavarovanja in ne povrnitve povzročene škode, ki jo v prvem odstavku 190. člena in drugem odstavku 193. člena generalno ureja ZPIZ-2. Iz tega naslova tožnica tako ne more zahtevati več, kot ji daje podlago relevantno določilo 18. člena ZOZP (tj. sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Pritožbeno zatrjevanje, da se je določilo drugega odstavka 193. člena o izključitvi omejitev iz ZOZP pričelo uporabljati že z uveljavitvijo ZPIZ-2 (z dnem 1. 1. 2013), ni pravilno. Dodano besedilo „ne glede na omejitve v drugih zakonih“ v drugem odstavku 193. člena ZPIZ-2 do uvedbe 190.a člena z novelo ZPIZ-2B ni spremenilo razmerja ZOZP nasproti ZPIZ-2, saj ZOZP ureja regresne zahtevke v zvezi z obveznim zavarovanjem v prometu kot posebnim primerom in tako primerjalno z ZPIZ-2, ki ureja tovrstne zahtevke iz več različnih življenjskih situacij, predstavlja specialnejši predpis, kateremu je potrebno dati prednost.
Iz prvega odstavka 18. člena ZOZP izhaja, da so z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti kriti tudi odškodninski zahtevki zavoda za sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se določi v kapitaliziranem znesku glede na preostalo delovno dobo in starost poškodovanca, ki sta potrebni za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Iz določbe je razvidno, da ima na tej podlagi tožeča stranka pravico zahtevati plačilo sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo, ne pa tudi v primeru, ko je zavarovanec tožene stranke s prometnim sredstvom povzročil smrt zavarovane osebe. Samo v primeru invalidnosti zavarovane osebe, torej če sploh obstaja možnost, da bo do izplačila starostne pokojnine prišlo, lahko predstavlja izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za tožečo stranko škodo. Ker v konkretnem primeru škoda iz tega naslova tožnici zaradi smrti zavarovanke ne bo nastala, tožnica od toženke ne more terjati povrnitve sorazmernega dela (izpadlih) prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015430
KZ-1 člen 90, 90/1, 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3. ZPIZ-1 člen 39, 39/4, 191, 192, 192/1.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - kršitev temeljnih pravic delavcev - prepovedana posledica - prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - obračun in plačilo prispevkov - zavarovalna doba - pogoj plačila prispevkov - pokojninska doba - upoštevanje obdobij, za katera so bili obračunani prispevki - pokojninska osnova - izguba pravice - neplačilo prispevka - pravica do plače - bruto plača - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona
Delavcem se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje obračunal od zavarovančeve (delavčeve) plače, čeprav jih ni plačal (prvi odstavek 192. člena ZPIZ-1).
Neplačilo obračunanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima lahko za posledico odvzem pravice, da se delavcem bruto plača v očitanem obdobju upošteva v izračun pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
Neplačilo obračunanih prispevkov za socialno varnost ima lahko za posledico omejitev delavca za pravico do bruto plače (42. člen ZDR in 8. člen ZPIZ-1), kar predstavlja prepovedano posledico iz prvega odstavka 196. člena KZ-1.
Za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je potrebno najprej ugotoviti, ali je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti zaradi katere bi bilo potrebno priznati nove pravice iz invalidskega zavarovanja.
dodatek za pomoč in postrežbo - najtežje prizadeti upravičenci
Sodno izvedensko mnenje specialistke medicine dela je jasno, popolno in strokovno argumentirano. Podano je na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in tožnikovega osebnega pregleda. Predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da je tožnik do 1. 3. 2017 sicer potreboval 24-urni nadzor svojcev, ne pa tudi strokovne pomoči za izvajanje zdravstvene nege. Sodišče prve stopnje ga je zato utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in priznanje dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence.
Ker je odmerjena denarna dajatev bistveno nižja od z zakonom zagotovljene odmere od najnižje pokojninske osnove (775,10 EUR), je tožniku pokojnina od spornega dne dalje priznana v višini 279,03 EUR.
Ker je bilo o pokojnini in tudi o sami višini pokojnine z odločbo že pravnomočno odločeno, je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le z izrednim pravnim sredstvom po določbah ZUP-a, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.
Pravna podlaga za ponovno odmero starostne pokojnine je 183. člen ZPIZ-2, kjer je v tretjem odstavku določeno, da odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. V konkretnem primeru to pomeni, da nova izdana odločba, s katero je priznan višji znesek pokojnine, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015403
OZ člen 347, 360. ZPIZ-2 člen 111, 111/5, 111/6.
izplačilo pokojnine po zapustniku - dedovanje terjatve - izplačilo pokojnine za nazaj - pravice po zpiz - pravica do izplačila - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - posebna ureditev - razlaga zakonske določbe - pravna podlaga - uporaba OZ - občasne terjatve
Med pravdnima strankama je spor o pravici do izplačila podedovane terjatve in v tem okviru spor o tem, ali je ta del terjatve zastaran.
Zadržanje zastaranja po 360. členu OZ povzročijo tiste objektivne ali subjektivne ovire, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem.
Tožnik je bil uživalec starostne pokojnine in sočasno v obdobju od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017 kot družbenik in poslovodja zasebne družbe vpisan v sodni oziroma poslovni register. Ker t. i. dvojnega statusa ni pravočasno uskladil, je bil delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 4. 2016 do 28. 2. 2017. Izrečeno je bilo, da se mu v tem obdobju izplačuje sorazmerni del pokojnine. Odločitev o delni vključitvi uživalca starostne pokojnine v obvezno zavarovanje in izplačevanju sorazmernega dela pokojnine je postala dokončna in pravnomočna. Navedeno pomeni, da je odpadla pravna podlaga za izplačevanje polne starostne pokojnine v spornem obdobju, zato je tožnik preplačilo pokojnine dolžan vrniti.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prišteta doba - delovni invalid
ZPIZ-2 v prvem odstavku 45. člena določa, da se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine. Navedena določba odkazuje na uporabo prvega odstavka 30. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prejšnjega odstavka, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi in objavi minister, pristojen za finance (drugi odstavek 30. člena). Kot izjema pa je v 6. odstavku 30. člena določeno, da se ne glede na drugi odstavek tega člena za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz 148. člena (gre za osnove za prispevek za posebne primere zavarovanja) in 151. člena (gre za osnove za dokup dobe). Zavarovalne osnove, od katerih je tožnica plačevala prispevke niso izključene, kar pomeni, da je le-te skladno s prvim in drugim odstavkom 30. člena ZPIZ-2 potrebno upoštevati pri odmeri pokojnine.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na dejanske okoliščine morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba z dne 9. 12. 2015 zakonito spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine od 1. 11. 2016 dalje. Ker je bila zahteva vložena 21. 10. 2016, sprememba dokončne odločbe v skladu z 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 11. 2016 dalje. Pomeni, da ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine zakonito priznana od 1. 12. 2016 dalje.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo postopka vložena 21. 11. 2016 sprememba dokončne odločbe v skladu s 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 12. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine.
starostna pokojnina - dokupljena doba - študij - služenje vojaškega roka - odmera pokojnine
Tožnik v obdobju, ki ga je dokupil in ki se mu je vštel v zavarovalno dobo, ni bil vključen v zavarovanje, niti ni bil v delovnem razmerju. Skladno s 23. točko 7. člena ZPIZ-2 je pokojninska doba brez dokupa obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker tožnik v obdobju, ki ga je dokupil, ni bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokupljena doba nima enakega statusa kot doba iz obveznega zavarovanja. Zakon je v tem primeru uzakonil razlikovanje, saj je pravico do starostne pokojnine ob znižani starosti (60 let za moške) oziroma v prehodnem obdobju pri nižji starosti, pridobi le zavarovanec, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Dokupljena doba se upošteva pri izpolnjevanju splošnih pogojev za upokojitev in pri odmeri pokojnine, ne pa tudi v primerih, ko je določen nižji starostni pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, in tudi za zaključek, da je vzrok III. kategorije invalidnosti kombinacija bolezni in poškodbe izven dela.
Ker je bilo v prejšnjem, pravnomočno končanem upravnem postopku, nedvomno kršeno materialno pravo, saj niso bile uporabljene določbe 3. odstavka 38. člena v zvezi s 399. členom ZPIZ-2, čeprav bi glede na okoliščine konkretnega primera morale biti, je podan dejanski stan iz 183. člena ZPIZ-2. Na podlagi 1. odstavka 81. člena ZDSS-1 sta izpodbijani zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in dokončna odločba zakonito spremenjena tako, da je tožniku priznana pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine.
Ker je bila zahteva za nepravo obnovo vložena 18. 10. 2016, sprememba dokončne odločbe v skladu z 3. odstavkom 183. člena ZPIZ-2 učinkuje od 1. 11. 2016 dalje in ima tožnik od tedaj dalje pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine, kot je pravilno razsojeno z izpodbijano sodbo.
priznanje novih pravic - sprememba v zdravstvenem stanju - III. kategorija invalidnosti - pravnomočna odločba
Po sodni praksi pravnomočna odločba o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja, ob nespremenjenem dejanskem stanju, preprečuje priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni mogoče priznati, če je zdravstveno stanje po pravnomočno priznani pravici iz invalidskega zavarovanja ostalo nespremenjeno. Predmet odločanja o novi pravici so namreč lahko le novo nastala pravno pomembna dejstva po koncu pravnomočno zaključenega postopka o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja.
Pritožbeno sodišče je v praksi že zavzelo stališče, da zavrnilna odločba o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja lahko postane le formalno, ne pa materialno pravnomočna. Z njo namreč zavarovanec ne pridobi nobenih pravic, temveč zgolj obdrži predhodno pravnomočno priznane pravice. To pa pomeni, da se s priznanjem novih pravic od pravnomočnosti zavrnilne odločbe o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja odločbe v primeru, ko do spremenjene invalidnosti pride pred pravnomočnostjo te zavrnilne odločbe, izdane ob zmotno ali pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, ne posega v pravnomočnost niti v zakonski pogoj sprememb v zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti za priznavanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
Tožnik je na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 10. 2009, sklenjene s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, obvezno zavarovan iz naslova delovnega razmerja za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden. Sočasno je vse od 19. 10. 2009 dalje vpisan v register kot družbenik in poslovodja družbe, vendar za razliko do polnega zavarovalnega časa ni vključen v obvezno zavarovanje. Zato je bila z izpodbijanima odločbama za tožnika zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca iz naslova dužbeništva in poslovodenja zasebne družbe od 1. 4. 2016 dalje za krajši zavarovalni čas 20 ur na teden.
Določbe 39. in 42. člena ZPIZ-1 je potrebno razlagati tako, da se sicer v pokojninsko osnovo vštevajo poleg plače tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje.