III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - status zavarovanca - tuj pokojninski sistem
Osebe, ki so invalidsko upokojene, glede na določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji nimajo statusa zavarovanca iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temveč imajo status upokojenca. V tem primeru tudi če je tožnik v Republiki Avstriji vključen v sistem obveznega zavarovanja kot upokojenec na podlagi 8. člena avstrijskega Zakona o splošnem socialnem zavarovanju, kot to v pritožbi navaja tožnik, to nikakor ne pomeni, da je navedeni status izenačen s statusom zavarovanca upoštevaje določbe ZPIZ-2 v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da tožnik v Republiki Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje. V tem primeru pa se je bil dolžan v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidskega zavarovanja, prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Ker se tožnik v roku 30 dni po priznanju pravic iz naslova invalidnosti ni prijavil pri Zavodu RS za zaposlovanje, je sodišče prve stopnje tožnikov tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 7, 7-30, 29, 131, 161, 161/1, 161/1-12.. ZPKri člen 3, 6, 6/1, 6/2, 6/3, 7, 7-23.. URS člen 2, 30.
delna pokojnina - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa - poprava krivic
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da pokojninska doba po ZPKri glede namena, ki ga zakon zasleduje, v celoti ustreza opredelitvi pojma pokojninske dobe brez dokupa po ZPIZ-2. Pri pokojninski dobi, priznani na podlagi ZPKri gre za obdobje, ki je po tem socialnem predpisu priznano kot obdobje obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za pokojninsko dobo brez dokupa, saj doba priznana po ZPKri ni doba, ki bi bila dokupljena oziroma ne gre za obdobje, ki bi se štelo v zavarovalno dobo ob pogoju plačila prispevkov. Ne gre niti za obdobja iz 131. člena ZPIZ-2, niti za posebno dobo po ZPIZ-2.
Ker ni medicinske dokumentacije, ki bi objektivizirano izkazovala tožničino popolno nezmožnost za delo ob moževi smrti, ali da bi to postala v enem letu od njegove smrti, niti na dan smrti zavarovanca ni izpolnila predpisane starosti, je sodišče pravilno presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.
pravica do pokojnine - ponovna odmera - potek roka
Od pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 11. 7. 2008, do vložene zahteve za ponovno odmero pokojnine dne 4. 12. 2018, je preteklo več kot 10 let. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je, ne glede na navedene razloge potekel in je zahteva prepozna, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.
ZPIZ-2 člen 183.. ZDSS-1 člen 81.. ZUP člen 129.. ZPIZ-2G člen 32.
pravica do pokojnine - ponovna odmera pokojnine - zamuda roka
Ob upoštevanju, da je bila odločba Ustavnega sodišča RS v Ur. l. RS objavljena 30. 4. 2015, se je 60-dnevni rok iztekel 29. 6. 2015. Do tega datuma, torej do 29. 6. 2015 pa tožnica zahteve za revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter za ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije, ni vložila. To pa pomeni, da je toženec tožničino zahtevo, vloženo za ponovno odmero 6. 6. 2019 pravilno kot prepozno zavrgel.
telesna okvara - invalidnina - vzrok telesne okvare
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu. Posledično je zato pravilno tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice
Glede na to, da tožnik večino osnovnih življenjskih opravil opravlja samostojno (pa čeprav s težavo in ob prisotnosti bolečin), to pomeni, da niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo.
ZPIZ-2 člen 41, 42, 42-2.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 1-10, 20, 20/1.
III. kategorija invalidnosti - pogoji za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - pokojninska doba
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morata biti izpolnjena oba pogoja, torej pogoj glede kategorije invalidnosti, kot je določen v 41. členu ZPIZ-2, kot tudi pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe, kot je določen v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2. Če en od teh pogojev ni izpolnjen, ni mogoče pridobiti pravice do invalidske pokojnine. V predmetni zadevi ni izpolnjen že pogoj dopolnjene minimalne pokojninske dobe.
Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi je pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravice do pokojnine mogoče upoštevati le zavarovalno dobo, dopolnjeno pri nosilcu zavarovanja v Bosni in Hercegovini, ne pa tudi posebne dobe, niti benificiranega staža, dopolnjenega pri nosilcu zavarovanja v BIH.
Sodišče prve stopnje pri odločitvi o prekinitvi postopka ni upoštevalo novele zakona (ZPIZ-2G), ki je bila sprejeta že v času po vložitvi citirane zahteve za oceno ustavnosti. Novela, ki velja od 1. 1. 2020 dalje namreč v prvem odstavku 130. člena določa, da ne glede na prvi odstavek 4. člena zakona (ZPIZ-2), lahko do ureditve v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, postopek uveljavljanja pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v primeru smrti zavarovanca nadaljujejo njegovi pravni nasledniki. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 11, 164, 165, 165/2.
priznanje pokojninske dobe - prevzemnik kmetije - pokojninska doba
Tožnik ob vložitvi zahteve v predsodnem upravnem postopku dne 14. 2. 2018 ni imel statusa prevzemnika kmečkega gospodarstva, saj je svoj delež leta 2017 z izročilno pogodbo prenesel na sina, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje pokojninske dobe od 1978 do 1984 na temelju prevzema kmečkega gospodarstva.
vdovska pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pogoji na strani umrlega zavarovanca
Pravilna je ugotovitev sodišča, da umrli zavarovanec, ob dejstvu, da ni bil uživalec predčasne starostne ali invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja, prav tako ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja ter zaradi neizpolnjevanja pogojev določenih v 27. členu ZPIZ-2, ni izpolnjeval niti pogojev za pridobitev pravice do starostne predčasne ali invalidske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00043425
ZPP člen 458, 458/1. ZPIZ-2 člen 194, 194a, 194a/3. ZIZ člen 102.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - odškodninska odgovornost zpiz - starostna pokojnina - akontacija pokojnine - pobotanje - pobotna izjava - nepobotljivost terjatev - škoda
Za konkretni spor je relevanten 194.a člen ZPIZ-2, ki ureja pobot preplačila z zapadlimi, a še neizplačanimi prejemki: če zavod (toženec) ugotovi, da je zavarovanec upravičen do izplačila novega prejemka, denarni znesek preplačila, do katerega zavarovanec ni imel pravice, pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega prejemka (prvi odstavek). Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev (drugi odstavek). Zavod lahko pobota terjatve do celotne višine nakazila novega prejemka brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca in ne glede na vrsto prejemka (tretji odstavek). O pobotu terjatev pa mora v petnajstih dneh od nastanka pobota obvesti upravičenca (četrti odstavek).
Iz pritožbenih navedb izhaja, da je tožniku sodna praksa o možnem in dopustnem prenehanju plačevanja prispevkov (v zvezi s sklepom vlade z dne 19. 1. 2017) znana. Zmotno pa vztraja, da je v njegovem primeru podana posebnost, zaradi katere prenehanje plačevanja prispevkov ne pride v poštev. Ker se je po upokojitvi pri toženki ponovno zaposlil in je bilo v novi pogodbi o zaposlitvi določeno, da mu bo toženka plačevala prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, meni, da je za odločitev sodišča ključna ta pogodbena določba, ne pa zakon. Takšno stališče je zmotno. Okoliščina sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi s pogodbeno dogovorjeno pravico do plačevanja prispevkov nima večje teže kot zakonske določbe, ki to pravico omejujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00044918
ZUP člen 260, 260-1.. ZPIZ-2 člen 16, 183.
obnova postopka - novo dejstvo ali nov dokaz - lastnost zavarovanca
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da dokaz o statusu uživalca starostne pokojnine iz sistema pokojninskega zavarovanja Nemčije ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke 260. člena ZUP. Tožeča stranka namreč ni navedla nobenega opravičljivega razloga, zakaj spornega potrdila ni mogla predložiti v postopku, katerega obnovitev sedaj zahteva. Tako dejstvo kot dokaz morata namreč objektivno obstajati že v času prvega odločanja. Pri tem je bistveno, da stranka (oziroma organ) zanj ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti.
ZPKri člen 1, 6, 6/1, 6/2.. ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 29, 391, 391/1, 394, 394/4.. ZPIZ-1 člen 36, 36/1.
starostna pokojnina - poprava krivic - pokojninska doba - pokojninska doba brez dokupa
Prvi odstavek 6. člena ZPKri je treba razlagati tako, da se priznana pokojninska doba šteje za "pokojninsko dobo brez dokupa" v smislu četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2.
V predmetni zadevi je tožena stranka prišla v zamudo že tedaj, ko bi v primeru izdaje pravilne in zakonite prvostopenjske odločbe, ob upoštevanju 197. člena ZPIZ-2, bila tožniku dolžna začeti izplačevati priznane zneske invalidske pokojnine. Tožena stranka je tako prišla v zamudo po poteku 60 dni od dneva, ko bi prej navedena prvostopenjska odločba zavoda, ki je bila izdana zavarovancu (če bi bila pravilna) postala izvršljiva.
III. kategorija invalidnosti - I. kategorija invalidnosti
V predsodnih upravnih postopkih se nastanek invalidnosti praviloma določa z dnem obravnave na IK I. To je logično, saj mnenje izvedenskega organa o obstoju ali neobstoju invalidnosti, vzroku in datumu nastanka temelji na listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda. Seveda je mogoče invalidnosti ugotoviti tudi z dnem, ki ne sovpada z obravnavo na IK I., vendar pa mora biti za to podana objektivizirana podlaga v listinskem medicinskem gradivu.
ZDR člen 89, 89/1, 89/1-1, 114, 114/1, 118, 118/1.. ZPIZ-2 člen 27, 28.. ZPP člen 115, 115/1.. ZOdv člen 19, 20, 20/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - starostna pokojnina - sodna razveza - znižanje starostne meje
Tožniku do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, če se upošteva znižanje starostne meje za šest mesecev zaradi skrbi za otroka. Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri svojih navedbah, da te okoliščine sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati, češ da gre za subjektivno okoliščino na strani delavca.
Vrhovno sodišče RS je v več zadevah zavzelo stališče, da se pri ugotavljanju, ali delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, upošteva znižanje starostne meje po 28. členu ZPIZ-2.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost
Nestrinjanje s stališčem sodišča, da pisna izjava samozaposlenega o pričetku opravljanja s. p. dejavnosti v skladu s preostalo delovno zmožnostjo lahko učinkuje le za naprej, čeprav je dajatev v predsodnem postopku priznana za nazaj, ne pogojuje drugačne sodbe od izpodbijane. Pritožnikovo pravno naziranje glede učinkovanja pisne izjave nosilca dejavnosti s. p. tudi za nazaj, je zmotno in zato nesprejemljivo.
III. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina
Utemeljene pa so pritožbene navedbe, da je tožnik s tožbo izrecno zahteval, da se pritožba delodajalca zavrne in da ostane v veljavi prvostopenjska odločba. Tožena stranka s tem očitno opozarja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, saj je poseglo v prvostopenjsko odločbo tožene stranke, ki jo tožnik ni izpodbijal. Po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje za tak poseg ni imelo pravne podlage, saj tožnik ni uveljavljal več ali manj pravic, kot so mu bile že priznane s prvostopenjsko odločbo tožene stranke, temveč je izrecno zahteval, da navedena odločba ostane v veljavi.