Sodba ima glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama so namreč nasprotja tako v samem izreku izpodbijane sodbe kot v njeni obrazložitvi in tudi med izrekom ter obrazložitvijo.
Kljub ugotovljeni zlorabi je pri presoji utemeljenosti reparacijskega zahtevka treba upoštevati ugovor zastaranja druge toženke tako glede glavnice kot zakonskih zamudnih obresti. Na podlagi 202. člena ZDR-1 zastarajo vse terjatve iz delovnega razmerja v roku 5 let, za zastaranje zakonskih zamudnih obresti pa velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, kar velja tudi v tem primeru.
Tožniku je delovno razmerje pri zadnjem delodajalcu (prvi toženki) prenehalo na podlagi odpovedi in sodišče prve stopnje se ni opredelilo do odpovednega razloga, ki je bil po trditvah tožeče stranke v tem, da je drugotoženka kot edini naročnik tožnikovemu zadnjemu formalnemu delodajalcu odpovedala pogodbo o opravljanju luškoprekladalnih del.
ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4. ZPP člen 158, 158/1. ZFPPIPP člen 59, 59/2.
zavezanec za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - sprememba zakona
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je obveznost plačila sodne takse nastala že z vložitvijo tožbe. Nastala je, ko je bil sklep sodišča prve stopnje vročen toženki, kar pa je bilo po začetku stečajnega postopka zoper toženko in ne pred njim, da bi bila sploh relevantna ureditev prijave terjatev v stečajnem postopku.
delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba
V okviru instituta oprostitve plačila sodne takse pravne osebe ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodne takse. Glede na jasno zakonsko določbo tožeča stranka niti s trditvami o nesposobnosti zakonitega zastopnika za delo ne more doseči ugodnejše odločitve v povezavi s plačilom sodnih taks.
Splošno zatrjevanje o neverodostojnosti izpovedi (poimensko nedoločenih) prič zaradi domnevnega interesa za izid postopka, brez navedbe konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je njihova izpoved neverodostojna, ni utemeljeno.
Neutemeljeno je zavzemanje tožnic, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi njunemu tožbenemu zahtevku že zato, ker se toženka v roku 3 dni od prejema njunih opominov zaradi zatrjevanih kršitev nanju ni odzvala, s čimer naj bi zamudila procesni rok za aktivno odpravo očitanih kršitev. Navedeni rok ni procesni rok, zamuda katerega bi utemeljevala zakonitost izrednih odpovedi tožnic in posledično ugoditev tožbenemu zahtevku.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - utemeljenost odpovednega razloga - dokazna ocena izpovedi prič
Delodajalec se lahko zaradi slabega finančnega stanja odloči za zmanjšanje števila zaposlenih, ni pa mu mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če delo organizira drugače (z razporeditvijo dela med že zaposlene delavce).
delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - vojaška oseba - dokazna ocena izpovedi prič
Dodatek za povečan obseg dela in obremenitve pripada (le) delavcem na tistih formacijskih dolžnostih, za katere je tako določila Vlada RS, oziroma je v pristojnosti delodajalca, da določi te formacijske dolžnosti kot formacijske dolžnosti, na katerih delavci opravljajo takšno delo, da so do dodatka upravičeni.
ZDR-1 člen 13, 54, 54/1, 54/1-6, 56, 74, 74/2. OZ člen 39, 39/1.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - vodilni delavec - podlaga pogodbe - ničnost pogodbe o zaposlitvi - nadaljevanje z delom
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je na podlagi jasnih pogodbenih določil in ob dejstvu, da je tožnica strokovnjak s pravnega področja in se je ob podpisu vseh treh pogodb o zaposlitvi jasno zavedala ter tudi strinjala, da je imenovana na vodilno delovno mesto (samo) za določen čas, da v primeru, da ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo več uživala zaupanja takratnega poslovodstva pa bo pri toženi stranki zaposlitev nadaljevala po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu Samostojna strokovna delavka. Vse tri pogodbe o zaposlitvi so imele ob skleniti dopustno podlago, niso bile navidezne in zato tudi niso nične.
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno, kar pomeni, da ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, niti ni potrebno.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da obstoji delovno razmerje med strankama v času po prenehanju delovnega razmerja tožnika pri družbi A. d. o. o. pa do tožnikove zaposlitve pri novem delodajalcu. Vendar pa je pritožbeno sodišče kljub temu odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj ima sodba glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti,
Toženka pravilno navaja, da je bilo trditveno in dokazno breme glede višine reparacijskega tožbenega zahtevka na tožniku. Tožnik je zatrjeval višino plače, do katere bi bil upravičen pri toženki, število mesečno opravljenih nadur, stalno pripravljenost, in v zvezi s tem predlagal tudi dokaze, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
Sodba ima glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede obdobja (datumov) ugotovljenega delovnega razmerja med strankama so namreč nasprotja tako v samem izreku izpodbijane sodbe kot v njeni obrazložitvi in tudi med izrekom ter obrazložitvijo.
neizbira kandidata - delovne izkušnje - pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Kljub temu, da razpis ne predpisuje, da pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih pomeni delovne izkušnje, pridobljene na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, sta tako tožena stranka v izbirnem postopku kot sodišče prve stopnje v okviru sodne presoje izpolnjevanja razpisnih pogojev utemeljeno štela (in predpostavljala), da je izbrani kandidat po pogodbi o zaposlitvi za to vodstveno delovno mesto opravljal vodstvena dela.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-7, 111/1-8, 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev prepovedi diskriminacije - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - delna sprememba izpodbijane sodbe
Tožena stranka ni zatrjevala, da je poskrbela, da je imel tožnik dejansko možnost izrabiti preostanek plačanega letnega dopusta, da bi ga kakorkoli (pravočasno) vzpodbudila, da naj to stori in ga poučila tudi o posledicah, do katerih bo prišlo (izgube pravice), če tega ne bo storil. Delavec je do denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust upravičen ne glede na razlog prenehanja delovnega razmerja, tudi če je delovno razmerje prekinil sam in brez razloga. Zato je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do nadomestila za neizrabljeni dopust, ker bi ga lahko koristil v odpovednem roku, saj ni bilo razlogov za takojšnje prenehanje delovnega razmerja med strankama, tj. za izredno odpoved po volji tožnika.
ZARSS člen 15, 15/2. ZMCGZ člen 2, 6, 6/2, 13. ZPP člen 3, 3/3, 207, 207/2, 316, 316/1, 316/2. ZDR-1 člen 118.
pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - sodba na podlagi pripoznave - pravni interes za pritožbo - tožbeni zahtevek za reintegracijo delavca - izjava stranke
Ker je tožena stranka umaknila soglasje za mediacijo, za nadaljnjo izvedbo postopka mediacije in s tem za prekinitev postopka ni več podlage.
Ker je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, torej tudi v delu, ki se je glasil na poziv na delo. Tožnica zato nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki jo je zahtevala od sodišča.
Postopkovna pravila ne predvidevajo, da bi se pred izdajo sodbe pripoznavo tožbenega zahtevka vročalo tožniku v izjavo.
ZPDI člen 11a, 11a/1, 11a/2, 11a/6, 19a. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 4, 4/2.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je sodišče prve stopnje moralo ugoditi tožbenemu zahtevku tožnice za povrnitev stroškov izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, saj je za to izpolnjen pogoj, tj. da je toženec zakonsko in pogodbeno prevzeto obveznost glede sklenitve delovnega razmerja na sodišču ali pri drugem pravosodnem organu po opravljenem PDI prekršil.
Toženec se s pritožbenim navajanjem, da je opravljal tudi dela, ki niso bila povezana s samim izobraževanjem in pridobitvijo znanj za opravljanje PDI, ne more razbremeniti te pogodbene oziroma zakonske obveznosti.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1, 251, 251/1. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - delo policista - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - začetek teka subjektivnega roka - utemeljenost odpovednega razloga - vezanost na kazensko sodbo
Začetek teka roka ni mogoče šteti od takrat, ko je zavarovalnica obvestila policijo o sumu predložitve ponarejene dokumentacije, niti takrat, ko so se pridobivali posamezni podatki v okviru notranjega varnostnega postopka. Prav iz razloga, ker je bil v postopku osumljen policist, je potrebna izvedba notranje varnostnega postopka, v okviru katerega so se ugotovile potrebne podlage za ukrep izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o katerem lahko odloči le generalni direktor policije kot zakonit zastopnik tega organa.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 4, 9, 17, 17/3, 62, 62/6, 118.
prenehanje delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - stranka, ki ne more biti pravdna stranka - pravnomočno zavržena tožba - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba
Ugotovitev obstoja delovnega razmerja je posledica zlorabe, kar pomeni, da je ugotavljanje elementov delovnega razmerja, določenih v prvem odstavku 4. člena ZDR-1, nepotrebno.
Toženka je zaradi ugotovljene zlorabe odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja (tudi) v času, ko je bil tožnik delavec družbe A., d. o. o., pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje za čas do 9. 10. 2019 neutemeljeno zavrnilo.
ZObr člen 92, 92/2, 92/5, 93, 93/2. OZ člen 372, 372/1. ZSSloV člen 57, 57/5.
vračilo stroškov usposabljanja - vojaška oseba - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da nadomestilo plače za čas usposabljanja in izobraževanja ne predstavlja stroškov usposabljanja in izobraževanja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 41/5.
stroški in nagrada izvedenca
Pritožbene navedbe o preuranjenosti sklepov o odmeri nagrade niso utemeljene, saj že sam pristop izvedenk na narok terja priprave, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se jima plačilo prizna tudi v primeru preložitve naroka.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 61, 61/1, 62, 62/6.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zaposlitev pri drugem delodajalcu - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Ob ugotovljeni zlorabi tožniku delovno razmerje pri drugi toženki s sklenitvijo dogovora o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi s prvo toženko ni zakonito prenehalo. Od prenehanja delovnega razmerja od druge toženke kot (dejanskega) delodajalca utemeljeno uveljavlja priznanje delovnega razmerja in s tem povezane pravice.