CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088982
OZ člen 174, 179. ZPP člen 161, 161/4, 195, 318, 318/1
zamudna sodba - navadno sosporništvo - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovalnica in delodajalec - delovna nesreča
S prvo toženko, pri kateri je imela zavarovano svojo civilno odgovornost, je druga toženka solidarno odgovorna za nastalo škodo, vendar ne gre za enotno, ampak navadno sosporništvo, zato se procesna dejanja prve toženke ne raztezajo tudi na drugo toženko. Vsak sospornik je samostojna stranka postopka, njegova dejanja ali opustitve pa ne koristijo in tudi ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). S tem, ko je prva toženka odgovorila na tožbo, je ustvarila procesni učinek le zase. Druga toženka bi morala sama odgovoriti na tožbo, da bi preprečila izdajo zamudne sodbe, česar pa ni storila, zato mora nositi posledice svoje opustitve.
ZDR-1 člen 49, 81, 89, 89/1, 89/1-5, 89/2. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 11, 11/3. ZPP člen 354, 355
neuspešno poskusno delo - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - opredelitev do navedb stranke - utemeljenost odpovednega razloga
Tožnik je neutemeljenost odpovednega razloga dokazoval tudi s trditvijo, da mu je toženka tik pred vročitvijo odpovedi ponudila sklenitev sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pravnik in sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto pravni svetovalec. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da to ni vplivalo na zakonitost odpovedi, ker sta tako prenehanje pogodbe s sporazumom kot sklenitev nove pogodbe zakonsko dopustna instituta (49. in 81. člen ZDR-1). Slednje po presoji pritožbenega sodišča sicer drži, ne pomeni pa, da toženkine ponudbe za uporabo navedenih institutov, kateri je časovno neposredno sledila podaja izpodbijane odpovedi, v nobenem primeru ne bi bilo mogoče (po ustrezno raziskanih dejstvih in v povezavi z ostalimi dokaznimi zaključki) šteti kot eno od dokazil v podkrepitev trditve, da odpovedni razlog ni bil utemeljen.
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in ponuditi dokaze, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko, česar pa tožnik ni storil.
Predlagateljica v vlogi, s katero je priglasila stransko intervencijo, ni z ničemer utemeljila svojega pravnega interesa za vstop v to pravdo. Navedla je le, da se v celoti sklicuje na predlog za stransko intervencijo, ki ga je podala toženka v odgovoru na tožbo, pri čemer je tovrstne trditve odgovora na tožbo mogoče upoštevati le v smislu instituta obvestitve drugega o pravdi (204. člen ZPP).
Toženkino zatrjevanje, da gre v primeru financiranja študijske dejavnosti za porabo javnih proračunskih sredstev, da je pri izvrševanju proračuna treba spoštovati načelo učinkovitosti in gospodarnosti ter da bi neuspeh toženke pomenil izjemno velike finančne posledice za stransko intervenientko, je uveljavljanje kvečjemu ekonomskega interesa za vstop v pravdo, ki ne zadošča za dopustitev stranske intervencije.
Sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 200. člena ZPP brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 118, 118/1, 118/2. ZBPP člen 46, 46/3
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - dokazovanje - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Skladno z novejšo sodno prakso glede odmere denarnega povračila po drugem odstavku 118. člena ZDR-1, ki kot bistvena kriterija upošteva delovno dobo pri delodajalcu in možnosti delavca za novo zaposlitev, je sodišče prve stopnje denarno povračilo odmerilo v višini, kot je bila prisojena v primerljivih zadevah.
Da bi lahko presodilo, ali je toženka tožnici zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, bi namreč morala toženka dokazati obstoj, pravilno vročitev in vsebinsko utemeljenost takega pisnega opozorila. To brez predložitve te listine in dokazila o njeni vročitvi ni mogoče.
URS člen 14, 43. ZSDU člen 24. ZDSS-1 člen 45, 52, 52/1.
kandidiranje članov sveta - kolektivni delovni spor - smiselna uporaba - razrešitev člana sveta zavoda - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - kandidatura - volitve v svet zavoda - procesna sposobnost - enakost pred zakonom - volilna pravica
Zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta zavoda je lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve določb postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
Ker razrešitev vključuje tudi izvolitev nadomestnih članov, se smiselno uporabijo vsa pravila kandidiranja, torej tudi možnost, da kandidate predlagajo drugi. Namen določb o kandidiranju je namreč zagotoviti pluralnost kandidatov in enakopravnost volilnih upravičencev. Če bi možnost kandidiranja imeli samo predlagatelji razrešitve, bi bila izbira volivcev nerealna, ker bi glasovali samo o njihovih kandidatih. Načela ustavnega prava (14. člen Ustave RS - enakost pred zakonom, 43. člen Ustave RS - volilna pravica) zahtevajo, da so volitve izvedene na način, ki omogoča enakopravno kandidiranje. Omejitev predlaganja kandidatov zgolj na pobudnike razrešitve nima opore v Odloku. Takšna razlaga bi iz postopka izključila druge legitimne predlagatelje (vzgojiteljski zbor, sindikat), kar je v nasprotju z načelom pluralnosti in enakopravnosti kandidiranja. Smiselna uporaba pravil namreč zahteva, da se ohrani tudi pluralnost predlagateljev. Omejitev kandidiranja zgolj na kandidate predlagateljev razrešitve tako zagotovo pomeni kršitev pravice do enakopravnega kandidiranja.
Volilna komisija je specialni organ z izključno pristojnostjo za vodenje volilnega postopka. To pomeni, da je samo ona odgovorna za pravilnost in zakonitost izvedbe volitev, za ugotavljanje rezultatov, za odločanje o morebitnih nepravilnostih. V volilnih sporih je procesni subjekt, sodno se preverjajo njene odločitve, zato je nanjo prenesena procesna legitimacija. Čeprav nima splošne pravne subjektivitete, kar sicer pravilno izpostavljajo predlagateljice v pritožbi, ima v tem specifičnem postopku kot nosilec pravic in obveznosti glede izvedbe volitev procesno sposobnost nastopati kot stranka.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00088991
Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2023) člen 2. ZJU člen 21, 53, 53/6, 152a, 152a/1
nova sistemizacija delovnih mest - razporeditev delavca - začetek veljavnosti
Datum razporeditve tožnice temelji na prehodni določbi 31. člena akta o novi sistemizaciji, ki določa, da začne nova sistemizacija veljati z dnem 15. 3. 2023, vendar ne pred objavo (med strankama ni sporno, da je bila objavljena 15. 3. 2023), uporablja pa se od 1. 4. 2023. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da se tožnico razporedi s 1. 4. 2023 na novo sistemizirano delovno mesto, tj. z dnem začetka uporabe akta o novi sistemizaciji. Tožnica se je v tožbi zavzemala za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da učinkuje za nazaj, tj. že od 15. 3. 2023, vendar za to ni pravne podlage.
OZ člen 5, 20, 20/3, 364, 364/1, 364/2, 365, 368. ZDR-1 člen 13, 202. ZPP člen 315, 315/1, 358, 358-1
dodatek za stalnost - podjetniška kolektivna pogodba - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - pretrganje zastaranja - načelo vestnosti in poštenja - odškodnina zaradi nepoštenih pogajanj - nepošteno pogajanje - vmesna sodba
Zastaranja ne pretrga vsaka dejavnost, ki je usmerjena v izterjavo terjatve. Pravno odločilna je le tista, ki jo začne upnik proti dolžniku pred pristojnim organom. OZ ne določa pojma "drug pristojni organ". Gre za nedoločen pravni pojem, ki je podvržen vsebinski opredelitvi sodišča, vsekakor pa za "drug pristojni organ" že glede na vsebino določbe 368. člena OZ ni mogoče šteti delodajalca kot dolžnika.
Stranka, ki vstopi v pogajanja, ni zavezana skleniti pogodbe, ima pa dolžnost, da se v postopku pogajanj vede na način, ki spoštuje interese nasprotne stranke. Zavezana je torej k poštenemu pogajanju v skladu s 5. členom OZ, ki določa načelo vestnosti in poštenja. Pri presoji njenega ravnanja je treba upoštevati, ali je do opustitve pogajanj prišlo iz utemeljenih razlogov, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera in pravil ravnanja, ki jih narekujejo dobri poslovni običaji. Toženka je s svojimi dejanji, s katerimi je ves čas pogajanj jasno izkazovala namen skleniti poravnavo, pri tožnici ustvarila utemeljeno pričakovanje, da bo zadeva rešena z izvensodno poravnavo ter jo s tem vzpodbudila k nadaljnjim aktivnostim, ki so ji povzročile stroške za pravno zastopanje.
ZDR-1 člen 91, 91/3, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 7, 7/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Delavec je upravičen do razlike v plači pri novem in starem delodajalcu le za čas pred sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, s sodno razvezo pa za to ni več pravne podlage. Prvi odstavek 118. člena ZDR-1 kot skrajni datum sodne razveze določa datum odločitve sodišča prve stopnje, vendar pa je glede na zaposlitev tožnika pri drugemu delodajalcu sodišče prve stopnje pogodbo o zaposlitvi utemeljeno razvezalo z datumom nove zaposlitve, zahtevek za plačilo razlike v plači pa utemeljeno zavrnilo.
Tožnik ni bil diskriminiran, ker mu za čas od 1. 10. 2024 ni bila priznana razlika v plači glede na delavce, ki so ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi. Delavcu, ki sprejme novo ponujeno pogodbo o zaposlitvi, delovno razmerje ne preneha, in če je ugotovljeno, da je odpoved nezakonita, je posledično upravičen do priznanja vseh pravic po prejšnji pogodbi (tretji odstavek 91. člena ZDR-1), tudi do razlike v plači. Tožnik ni sprejel ponujene pogodbe o zaposlitvi, posledično mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo in se je zaposlil drugje, zato njegov položaj ni primerljiv z delavci, ki ob odpovedi sprejmejo novo pogodbo o zaposlitvi.
ZSPJS člen 24, 24/1, 24/2, 24/3. URS člen 125, 153, 153/3. ZS člen 3, 3/1. ZODPol člen 67, 67/2. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/3, 4.
položajni dodatek - exceptio illegalis - zakonski pogoji - vezanost sodišča na ustavo in zakon
Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence je v nasprotju z ZSPJS zožila krog upravičencev do položajnega dodatka. V tretjem odstavku 24. člena ZSPJS je bilo Vladi RS dano pooblastilo, da določi kriterije za višino dodatka z uredbo. To pooblastilo je Vlada RS presegla, saj je v tretjem odstavku 3. člena Uredbe določila dodaten pogoj za pridobitev pravice do dodatka. V citirani določbi Uredbe je brez zakonske podlage zožen krog upravičencev do položajnega dodatka v primerjavi z opredelitvijo te pravice v prvem odstavku 24. člena ZSPJS. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odklonilo uporabo tretjega odstavka 3. člena Uredbe (exceptio illegalis), saj je pri odločanju vezano le na ustavo in zakon.
Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ali da bo ta nastala oziroma verjetnosti, da je bila pravica kršena ali da grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, ni podala ustreznih trditev in dokazov. Navedla je zgolj, da je že v tožbi pojasnila, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo, kar je sam izrecno priznal, in da je kršil obveznost varstva poslovne skrivnosti, za kar je predložila ustrezne dokaze, ter da se v izogib podvajanju navedb v celoti sklicuje na že navedeno. Takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji zgolj na pavšalnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s tožbo), oziroma ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežne tožbe, ki po mnenju tožnice utemeljujejo verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00089005
URS člen 22, 23. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1. ZIZ člen 11, 11/1, 15, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2
začasna odredba - konkurenčna klavzula - varstvo poslovne skrivnosti - nesklepčnost predloga - obseg sodnega varstva - verjetno izkazan obstoj terjatve - dokazno breme - razpravno načelo - pavšalno navajanje - preprečitev uporabe sile - nastanek težko nadomestljive škode
Postopek za izdajo začasne odredbe je poseben in samostojen postopek. Zaradi tega ni odločilno, ali je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, temveč je pomembno, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti.
V aneksu k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi sta stranki določili prepoved opravljanja ali sodelovanja v dejavnosti, ki je oziroma bi lahko bila konkurenčna dejavnosti delodajalca in pri kateri bi toženec izkoriščal svoja poslovna znanja in zveze, ki jih je pridobil pri delu ali v zvezi z delom pri tožnici. Sodno varstvo je v predlogu za začasno odredbo nedopustno uveljavljano širše od dogovorjene prepovedi, saj tožnica zahteva, da toženec prekine in se do 5. 10. 2025 vzdrži sodelovanja pri opravljanju (vsakršne) dejavnosti družbe A., torej ne le sodelovanja pri opravljanju tožnici konkurenčne dejavnosti, pri katerem bi toženec izkoriščal pri njej pridobljena poslovna znanja in zveze.
Ker ni bil ugotovljen že obstoj pogoja iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetno izkazan obstoj terjatve oziroma da bo ta nastala), izvajanje dokazov v zvezi s predpostavko iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni bilo potrebno.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - denarna odškodnina za negmotno škodo - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - teorija jajčne lupine - teorija adekvatne vzročnosti
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da tožničino duševno stanje ni moglo biti porušeno zaradi ravnanja prve toženke, ker naj bi imela že pred tem psihične težave. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da nezakonitost akta, ki ga je pripravil delodajalec, ni podlaga za odškodnino. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je prva toženka ravnala protipravno.
OZ člen 147, 147/1. ZDR-1 člen 177, 177/1. ZPP člen 243, 337, 337/1.
odškodninska odgovornost delavca - bančna transakcija - bančna uslužbenka - povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec
Toženka je odgovorna za celotno škodo, ki je nastala tožnici zaradi toženkinega ravnanja, saj je tožnica dokazala, da je morala komitentoma na podlagi dogovorov o uskladitvi stanja na varčevalno hranilni knjižici povrniti vsa manjkajoča sredstva na njunih varčevalno hranilnih knjižicah. Pravno nepomembno je, da pri navedenih transakcijah za prenos 13.000,00 in 13.500,00 EUR ni šlo za dviga, temveč za interna prenosa, prav tako na pravilnost odločitve ne vpliva, ali si je denar prisvojila toženka.
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/2. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 350, 350/2
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - preizkus pravilne uporabe materialnega prava - primerna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo primerno denarno odškodnino. Pri odmeri odškodnine je ustrezno upoštevalo tako načelo individualizacije odškodnine kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine (drugi odstavek 179. člena OZ). Upoštevalo je intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter vse konkretne okoliščine, ki so podane pri tožniku, kot tudi sodno prakso v podobnih primerih.
predlog za obnovo postopka - označena vrednost spornega predmeta - stroški postopka
Pri odmeri stroškov je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne vrednosti spornega predmeta. Tožnik je v predlogu za obnovo postopka izrecno predlagal, naj sodišče obnovi postopek le glede odločitve o nezastaranem delu plač in o odpravnini (ter posledično o stroških postopka). Skladno s tem predlogom je tudi izrecno opredelil, da vrednost spornega predmeta glede predloga za obnovo postopka znaša 60.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje bi zato moralo stroške, ki so nastali v postopku za obnovo, odmeriti od tako opredeljene vrednosti spornega predmeta, ne pa od celotne vrednosti vložene tožbe (121.773,02 EUR).
Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela člen 10, 10/1. URS člen 2, 22, 74. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 62, 62/2, 62/6, 200, 200/3. OZ člen 619. ZPP člen 8, 328, 328/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodba SEU - prikrajšanje pri plači - prejemki iz delovnega razmerja - izračun prikrajšanja - stroški postopka - očitna pisna napaka - pojem delodajalca
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo zlorabljeno. Njegova dejanska delodajalka je bila toženka, pri čemer formalna pogodba o zaposlitvi nima prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ni mogoče pojmovati le v formalnem smislu, torej da gre za osebo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Pomembno je, kakšen je dejanski položaj delavca ter na kakšen način se formalna pogodba izvaja v praksi. Z delovnim razmerjem tožnika pri družbi A. d. o. o.je bilo prikrito delovno razmerje s toženko. Na zlorabo kaže tudi nepretrgana, več kot desetletna vključitev tožnika v organiziran delovni proces toženke, ki je ni mogoče razlagati drugače kot trajno opravljanje dela za toženko, kar presega razumen standard začasnosti, ki je bistvo agencijskega dela.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 144, 144/1, 144/2, 146, 146/1
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo pred odpovedjo - nadurno delo - odreditev nadurnega dela - izjemne okoliščine - nujnost - odklonitev dela
Toženka ni dokazala, da bi tožniku bilo na predpisan način odrejeno nadurno delo, ki bi ga tožnik odklonil. Glede na to, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zaradi neutemeljenosti pisnega opozorila, se pritožbeno sodišče do preostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na utemeljenost očitka iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne opredeljuje, saj to ne bi vplivalo na drugačno presojo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pravdni stranki sta z izvensodno poravnavo uredili sporna vprašanja tega spora, tudi glede stroškov postopka, zaradi česar je tožnik (skladno z določili te poravnave) tudi umaknil tožbo. Iz III. točke te poravnave tako ne izhaja, da bi moral tožnik povrniti toženki stroške postopka.
Načela zakonitega sodnika ni mogoče obiti s tem, da namesto odsotnega sodnika odločbo podpiše drug sodnik.
Tako v uvodu obeh sklepov kot na koncu je sicer navedeno, da sklepa izdaja predsednica senata A. A., vendar iz izvirnikov izhaja, da sta oba sklepa dejansko namesto nje podpisali in s tem izdali (prvi in tretji odstavek 321. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 323. člena ZPP) drugi sodnici, katerima spis ni bil dodeljen. Glede na navedeno je pri izdaji sklepa z dne 9. 5. 2025 in sklepa z dne 15. 7. 2025 prišlo do absolutno bistvene kršitve pravil postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.