Pomembno je, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 1. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti člen 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 152, 267. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 12, 28. Evropska socialna listina (1995) člen 5, 6. ZRSin člen 6, 8, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 10. URS člen 14, 76, 156. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2
reprezentativnost sindikata pri delodajalcu - reprezentativnost sindikata - članstvo v sindikatu
Določbe 6., 8., 9. in 10. člena ZRSin je potrebno razlagati skupaj, kar pomeni, da mora sindikat, ne glede na povezavo s konfederacijo, izkazati minimalno članstvo med delavci: 10 %, če je združen v reprezentativno konfederacijo, ali 15 %, če deluje samostojno.
Ustavno zagotovljena sindikalna svoboda (76. člen Ustave RS) varuje pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov, ne pa nepogojne reprezentativnosti na vseh ravneh. Kvantitativni kriteriji za priznanje posebnega statusa so legitimen, primeren in nujen instrument za zagotovitev, da tisti, ki zavezujoče zastopajo vse delavce na določeni ravni, uživajo zadostno podporo prav tam. Reprezentativnost je status s posebnimi učinki - omogoča podpisovanje kolektivnih pogodb, sodelovanje v organih soodločanja, predlaganje predstavnikov delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju ipd. (7. člen ZRSin). Zato je povsem razumno, da je zahtevana minimalna raven dejanske podpore med delavci (10 % ali 15 %), saj se s tem preprečuje, da bi o pravicah vseh delavcev v organizaciji odločali sindikati z zanemarljivim številom članov.
ZDSS-1 člen 56. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZRTVS-1 člen 1, 2. ZRTVS-1B člen 22, 22/3. ZKolP člen 2, 2/1. OZ člen 72, 73, 93. ZSDU člen 95. ZDR-1 člen 10, 89, 89/1, 89/1-3, 89/1-4, 89/1-5. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 40, 84. Aneks št. 14 h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2022) člen 7.
Obstaja verjetnost, da ni bil izpolnjen že formalni pogoj, ki se zahteva za sklenitev kolektivne pogodbe po prvem odstavku 2. člena ZKolP, saj v. d. generalnega direktorja ni imel veljavnega pooblastila oziroma je svoja pooblastila prekoračil (72. in 73. člen OZ), kar pomeni, da gre za neobstoječ pravni posel, saj predlagatelj pravnega posla ni odobril.
Možnost preprečitve sprejetja katerega koli splošnega akta pomeni prevzemanje nalog vodenja in upravljanja predlagatelja, za katere je pooblaščena uprava, ter globok poseg v avtonomijo predlagatelja kot delodajalca. Ker je verjetno, da bo v prihodnje prišlo do take blokade sprejemanja splošnih aktov pri predlagatelju zaradi določbe točke 2 Kolektivne sporazuma, škode zaradi negotovosti, ali bodo predlagani splošni akti sprejeti, oziroma zamika njihovega sprejetja daleč v prihodnosti pa ne bo mogoče odpraviti z učinkom za nazaj, je predlagatelj s stopnjo verjetnosti izkazal pogoj iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.
Pri ugotavljanju verjetnega nastanka bodoče težko nadomestljive škode ni treba izkazati, da ta že nastaja, zadostuje verjetnost, da bo do njenega nastanka brez začasne odredbe prišlo.
V zvezi s predlagano začasno odredbo je podana reverzibilnost, saj bodo v primeru odpovedi, premestitev ipd., ki jih bo v času zadržanja sprejel predlagatelj, delavci lahko uveljavljali sodno varstvo in dosegli reintegracijo (če bodo to uveljavljali). V primeru pravnomočno zavrnjenih zahtevkov bodo lahko zahtevali obnovo postopka. Kolektivni dogovor ni spremenil pogojev glede sodnega varstva v zvezi z odpovedmi in ne vpliva na tek prekluzivnega roka za vložitev tožbe, tako da morajo delavci predlagatelja, če zatrjujejo nezakonitost odpovedi, v vsakem primeru pravočasno vložiti tožbo na sodišče.
URS člen 14, 22, 23, 25. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 8, 337, 337/1. ZDSS-1 člen 34
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - preiskovalno načelo - navidezni odpovedni razlog - premestitev - mobbing
Presoja o (ne)obstoju poslovnega razloga je pogojena z razlogi, s katerimi ga je toženka utemeljila v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je v tem sporu ključno dejstvo, ali je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi ukinitve enote J. Za presojo poslovnega razloga tako niso pomembne obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)ustreznost ukrepanja toženke zaradi zaščite delavcev pred tožnikovim nadlegovanjem in trpinčenjem.
Zmotno je pritožbeno uveljavljanje kršitve preiskovalnega načela iz 34. člena ZDSS-1, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo pri sprejemu odločitve o plačilu razlik v plači. Le tedaj, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti.
ZDR-1 člen 91, 91/3, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 7, 7/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Delavec je upravičen do razlike v plači pri novem in starem delodajalcu le za čas pred sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, s sodno razvezo pa za to ni več pravne podlage. Prvi odstavek 118. člena ZDR-1 kot skrajni datum sodne razveze določa datum odločitve sodišča prve stopnje, vendar pa je glede na zaposlitev tožnika pri drugemu delodajalcu sodišče prve stopnje pogodbo o zaposlitvi utemeljeno razvezalo z datumom nove zaposlitve, zahtevek za plačilo razlike v plači pa utemeljeno zavrnilo.
Tožnik ni bil diskriminiran, ker mu za čas od 1. 10. 2024 ni bila priznana razlika v plači glede na delavce, ki so ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove sprejeli novo pogodbo o zaposlitvi. Delavcu, ki sprejme novo ponujeno pogodbo o zaposlitvi, delovno razmerje ne preneha, in če je ugotovljeno, da je odpoved nezakonita, je posledično upravičen do priznanja vseh pravic po prejšnji pogodbi (tretji odstavek 91. člena ZDR-1), tudi do razlike v plači. Tožnik ni sprejel ponujene pogodbe o zaposlitvi, posledično mu je delovno razmerje pri toženki prenehalo in se je zaposlil drugje, zato njegov položaj ni primerljiv z delavci, ki ob odpovedi sprejmejo novo pogodbo o zaposlitvi.
URS člen 14, 43. ZSDU člen 24. ZDSS-1 člen 45, 52, 52/1
kandidiranje članov sveta - kolektivni delovni spor - smiselna uporaba - razrešitev člana sveta zavoda - sodelovanje delavcev pri upravljanju - pasivna legitimacija - kandidatura - volitve v svet zavoda - procesna sposobnost - enakost pred zakonom - volilna pravica
Zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta zavoda je lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve določb postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev.
Ker razrešitev vključuje tudi izvolitev nadomestnih članov, se smiselno uporabijo vsa pravila kandidiranja, torej tudi možnost, da kandidate predlagajo drugi. Namen določb o kandidiranju je namreč zagotoviti pluralnost kandidatov in enakopravnost volilnih upravičencev. Če bi možnost kandidiranja imeli samo predlagatelji razrešitve, bi bila izbira volivcev nerealna, ker bi glasovali samo o njihovih kandidatih. Načela ustavnega prava (14. člen Ustave RS - enakost pred zakonom, 43. člen Ustave RS - volilna pravica) zahtevajo, da so volitve izvedene na način, ki omogoča enakopravno kandidiranje. Omejitev predlaganja kandidatov zgolj na pobudnike razrešitve nima opore v Odloku. Takšna razlaga bi iz postopka izključila druge legitimne predlagatelje (vzgojiteljski zbor, sindikat), kar je v nasprotju z načelom pluralnosti in enakopravnosti kandidiranja. Smiselna uporaba pravil namreč zahteva, da se ohrani tudi pluralnost predlagateljev. Omejitev kandidiranja zgolj na kandidate predlagateljev razrešitve tako zagotovo pomeni kršitev pravice do enakopravnega kandidiranja.
Volilna komisija je specialni organ z izključno pristojnostjo za vodenje volilnega postopka. To pomeni, da je samo ona odgovorna za pravilnost in zakonitost izvedbe volitev, za ugotavljanje rezultatov, za odločanje o morebitnih nepravilnostih. V volilnih sporih je procesni subjekt, sodno se preverjajo njene odločitve, zato je nanjo prenesena procesna legitimacija. Čeprav nima splošne pravne subjektivitete, kar sicer pravilno izpostavljajo predlagateljice v pritožbi, ima v tem specifičnem postopku kot nosilec pravic in obveznosti glede izvedbe volitev procesno sposobnost nastopati kot stranka.
Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ali da bo ta nastala oziroma verjetnosti, da je bila pravica kršena ali da grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, ni podala ustreznih trditev in dokazov. Navedla je zgolj, da je že v tožbi pojasnila, da je toženec kršil konkurenčno klavzulo, kar je sam izrecno priznal, in da je kršil obveznost varstva poslovne skrivnosti, za kar je predložila ustrezne dokaze, ter da se v izogib podvajanju navedb v celoti sklicuje na že navedeno. Takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji zgolj na pavšalnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s tožbo), oziroma ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežne tožbe, ki po mnenju tožnice utemeljujejo verjetnost obstoja ali nastanka terjatve, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
dopolnilni sklep o stroških - predlog za dopustitev revizije - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Predlagatelj v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilne sodbe utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njegovih priglašenih stroških, ki so mu nastali s predlogom za dopustitev revizije. Tako v predlogu za dopustitev revizije kot v reviziji je priglasil tudi nagrado za sestavo predloga za dopustitev revizije, materialne stroške v višini 2 % in 22 % DDV. Pritožbeno sodišče je v sodbi X Pdp 206/2025 z dne 3. 7. 2025 odločilo le o stroških revizije, spregledalo pa je priglašene stroške za dopustitev revizije, do katerih je predlagatelj upravičen na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o ZPP.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 9, 54, 239, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 365, 365-3
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ugovorni postopek - vrnitev zadeve v nov postopek
Pritožba utemeljeno opozarja, da je ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni navajala ustreznih pogojev za izdajo začasne odredbe, preuranjena. Sodišče se je opredelilo le do tožničine navedbe, da jo bosta otroka začela klicati po imenu, saj je skorajda ne vidita več, ni pa se opredelilo do drugih navedb tožnice o nastajanju škode, npr. dolgotrajni vožnji na in z dela - 2,5 ure v eno smer, njeni neprespanosti, utrujenosti, stresu in bolniški odsotnosti zaradi tega.
O izdaji začasne odredbe pritožbeno sodišče ne more prvič odločati, saj bi bil s tem onemogočen ugovorni postopek (239. člen ZIZ v zvezi z 9. in 54. členom ZIZ).
plačilo za dejansko opravljeno delo - vrednotenje delovnih mest - delovne naloge
Tožnica je v vtoževanem obdobju opravljala naloge višje vrednotenega delovnega mesta samostojni strokovni delavec IV s količnikom 3,56 in ne zgolj nalog referenta III/1 - ekonomske smeri, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Presoja temelji na pravilni dokazni oceni, da je samostojno opravljala najzahtevnejša dela, tj. zahtevna oziroma zelo zahtevna strokovna opravila v zvezi z obračunom plač.
Presoja, ali je vrednotenje delovnih mest ustrezno, ni v sodni pristojnosti. Vendar tožnica s tožbo v tem sporu ne zahteva drugačnega vrednotenja delovnih mest, temveč plačilo za dejansko opravljanje nalog višje vrednotenega delovnega mesta. S tem, ko je sodišče prve stopnje naložilo toženki plačilo za dejansko opravljanje del delovnega mesta samostojni strokovni sodelavec IV s količnikom 3,56, ki ga je toženka sama sistemizirala in ovrednotila, ni poseglo v njeno pristojnost, da samostojno uredi plačna razmerja.
Toženka ob podaji odpovedi ni mogla vedeti, da bo tožnica nezmožna za delo tudi po poteku odpovednega roka, saj tega obdobja odločba ZZZS z dne 9. 1. 2025 ni pokrila. Zato je v odpovedi navedla odpovedni rok, vendar je po njegovem izteku spoštovala določbo 116. člena ZDR-1 in tožnici delovno razmerje pri toženki z iztekom roka ni prenehalo. Pravilno je tudi stališče, da zaradi navedbe odpovednega roka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ta ni nezakonita.
Toženka tožnice pri odločitvah o tem, katere prodajalke iz zaprtih trgovin je prerazporedila v druge poslovne enote in katerim je odpovedala pogodbe o zaposlitvi, ni diskriminirala. Delavke iz zaprtih trgovin na Goriškem je premestila v bližnje trgovine na Goriškem. Tožnica je bila od njih bolj oddaljena, v bližnje poslovne enote na obalni regiji pa ni bila razporejena, ker ni bilo potrebe po prodajalki, ampak samo po opravljanju dela poslovodje.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 112. ZPP člen 8
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - predstavnik delavcev - dokazna ocena - posebno varstvo
Ravnanje tožnika je močno preseglo nivo komunikacije, ki se sicer pričakuje pri medsebojnih kontaktih v okviru delovnega razmerja. Ker je tožnik ravnal v nasprotju z zakonom (kršil je določbe 33., 34. in 37. člena ZDR-1) je pravilna tudi presoja, da mu tožena stranka v postopku ni bila dolžna zagotavljati posebnega varstva, ki ga sicer uživajo predstavniki delavcev po 112. členu ZDR-1.
Sodišče je pri presoji utemeljeno upoštevalo tudi obnašanje tožnika na naroku. Tožnik je namreč večkrat motil red ter med izpovedjo priče B. B. pričo žalil z idiotom, vihraje je zapustil razpravno dvorano in pri tem močno zaloputnil z vrati. Prav tako je red in mir motil med izpovedjo priče E. E. Pritožbeno sodišče zato soglaša s prvostopnim, da tudi navedeno ravnanje tožnika na naroku potrjuje izpovedi prič, da je tožnik na podoben neprimeren način nastopal tudi pred ravnateljem in zaposlenimi pri toženi stranki.
Svet zavoda je po določbah ZZ nadzorni in svetovalni organ zavoda, ki deluje kot kolektivni organ. Posamezni član sveta zavoda sicer na vodstvo lahko naslovi vprašanja ali pobude, ima pravico do informacij o delu zavoda, lahko zahteva pojasnila od vodstva, vendar sam nima samostojnih izvršilnih pristojnosti, ne more sam sprejemati odločitev niti kakorkoli ukazovati vodstvu zavoda.
poslovni razlog - neutemeljen odpovedni razlog - višina denarnega povračila - organizacijski razlog - ekonomski razlog - reorganizacija poslovanja - obseg sodne presoje
Glede na to, da je tožnica po daljši bolniški odsotnosti in posredovanju po pritožbah sodelavk prejela odpoved, čeprav vse njene zadolžitve niso bile prerazporejene, prav tako njeno delovno mesto ni bilo ukinjeno, se pritožbeno sodišče strinja z dokaznim zaključkom, da je bila odpoved posledica tožničinega bolniškega staleža in posredovanja zaradi pritožb sodelavk in ne reorganizacije dela.
Delodajalec ne more odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podane zaradi zatrjevane reorganizacije, utemeljevati še z ekonomskimi razlogi.
Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je bila ob odpovedi stara 47 let, pri toženki zaposlena 7 let, pred iztekom odpovednega roka je našla novo zaposlitev z boljšo plačo, prisodilo denarno povračilo v višini 7 mesečnih plač. Po oceni pritožbenega sodišča tožnici, ki ima zelo dobre zaposlitvene možnosti, saj si je pred prenehanjem delovnega razmerja pri toženki kljub zdravstvenim težavam našla novo zaposlitev z boljšo plačo, upoštevajoč trajanje zaposlitve pri toženki, dejstvo, da je bila odpoved posledica tožničinega bolniškega staleža in njene pomoči delavkam, ki so se obrnile nanjo zaradi nadlegovanja, pripada denarno povračilo v višini 4 povprečnih plač.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088123
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4, 354, 354/1, 356. ZZVZZ člen 81, 82. URS člen 25
poškodba delavca pri delu - padec delavca - kraj škodnega dogodka - dokazna ocena - javna listina - odločba organa zdravstvenega zavarovanja - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni presojalo (niti ga ni omenilo) ključnega dokaza v spisu, to je več odločb ZZZS, iz katerih izhaja trajanje tožnikove odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu. Vse odločbe ZZZS so bile vročene tudi drugi toženki kot tožnikovemu delodajalcu. Druga toženka bi kot delodajalec lahko vplivala na vsebino teh odločb ZZZS - imela je možnost vložitve pravnih sredstev, ki pa jih glede na spisovne podatke ni izkoristila. Pravnomočne in dokončne odločbe ZZZS zavezujejo tudi drugo toženko. Te odločbe so bile pravna podlaga za uveljavitev nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža. Gre za javne listine, kot jih opredeljuje 224. člen ZPP, in imajo kot take večjo dokazno moč. Dokazujejo namreč resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). To pa je v tem primeru odločilno dejstvo poškodbe pri delu.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5
prekluzivni rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo rok za vložitev tožbe od dne 18. 3. 2025 dalje, ko je bila tožnica s strani Zavoda RS za zaposlovanje obveščena o razlogih za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je bila sicer vročena že 15. 12. 2024. Na tek roka za vložitev tožbe ne vpliva dejstvo, da je tožnica vse do tega obvestila Zavoda RS za zaposlovanje menila, da je bila odpoved zakonita. Ker je tožnica tožbo, s katero je izpodbijala to odpoved, vložila šele 26. 3. 2025, torej več kot 30 dni od prejete odpovedi, je njena tožba skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 prepozna. Zato bi jo moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odhod iz kraja bivanja - bolniški stalež - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - navodila osebnega zdravnika
Ne gre za primer, ko bi tožnik zapustil kraj bivanja zaradi življenjsko nujnih in neodložljivih opravkov, npr. nakupa njunih življenjskih potrebščin, odhoda v lekarno, k zdravniku ipd. V pustolovski park bi otroke lahko peljala tožnikova partnerka. Bolniški stalež je namenjen okrevanju delavca in ne izletom z družino, čeprav ni predpisano strogo mirovanje. Zato je nepomembno, kako je tožnik razumel navodilo zdravnika.
stroški postopka - predlog za obnovo postopka - vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu stroške toženke v zvezi z odgovorom na tožnikov predlog za obnovo postopka odmerilo od napačne vrednosti obravnavanega (spornega) predmeta. Sodišče prve stopnje je namreč te stroške odmerilo glede na vrednost predmeta tožbe oziroma celotnega tožbenega zahtevka (ki je znašal 111.561,97 EUR), čeprav je tožnik v predlogu za obnovo postopka izrecno in jasno navedel, da predlaga obnovo postopka zgolj glede dela sodbe sodišča prve stopnje, in sicer glede odločitve o zavrnitvi tistega dela tožbenega zahtevka, ki ni zastaral, to je glede zahtevanih mesečnih zneskov premalo izplačanih plač od 9. 12. 2016 dalje in premalo izplačane odpravnine, pri čemer je tudi izrecno in pravilno navedel, da znaša ta del zahtevka (v zvezi s katerim predlaga obnovo postopka) 44.730,56 EUR.
ZPacP člen 44, 44/4. ZPP člen 213, 213/2, 287, 287/2. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 143. Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PN (2015) člen 4, 4/1, 4/1-2
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - višja medicinska sestra - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - pacientove pravice - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Tožnica posameznih očitanih vpogledov v osebne podatke pacientov ni uspela upravičiti, saj kot prvič ni dokazala, da je v bolnišnični informacijski sistem vpogledala zaradi opravljanja delovnih nalog oziroma potreb zdravljenja. Ti pacienti se namreč niso zdravili na oddelku, kamor je bila tožnica razporejena na delo, jasno pravilo pri tožencu pa je, da ni dopusten vpogled v osebne podatke pacientov, ki so v obravnavi na drugih oddelkih. Tožnica prav tako ni dokazala, da bi imela pisno privolitev posameznih pacientov za obdelavo njihovih osebnih podatkov za namen raziskave v okviru doktorske naloge.
Navedeno predstavlja naklepno hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljeni vpogledi v osebne podatke pacientov pa izpolnjujejo tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnih podatkov iz 143. člena KZ-1, zato je imel toženec utemeljen razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Vpogled v osebne podatke pomeni obdelavo osebnih podatkov (2. točka prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov).
ZPP člen 316, 316/1, 343, 343/1, 343/4, 352. ZDR-1 člen 118
sodba na podlagi pripoznave - nedovoljena pritožba - pravni interes - reintegracija delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Tožnik svojega zahteva na reintegracijo po tem, ko je toženka njegov prvotno postavljeni zahtevek pripoznala, ne more več spremeniti in ne more zahtevati sodne razveze ter plačila denarnega povračila na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih, saj za to nima več pravnega interesa. S pripoznavo je namreč spor med strankama prenehal. Okoliščina, da si je tožnik po izdani sodbi premislil in si ne želi več reintegracije k toženki ne glede na to, kdo je povzročil, da so se odnosi porušili, ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, izdane na podlagi prvega odstavka 316. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088112
KZ-1 člen 216, 216/1, 251, 251/1. OZ člen 190. ZDR-1 člen 278, 278/1, 318
zahteva za povrnitev - neupravičena obogatitev - pravnomočna sodba - izvršilni postopek - odškodninska odgovornost delavca - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - kaznivo dejanje ponarejanje listin - odškodninska odgovornost - vzročna zveza
Tožnik je plačal tožencu vtoževani denarni znesek na podlagi še vedno veljavnega izvršilnega naslova - pravnomočne sodbe, ki zavezuje in tudi preprečuje, da bi sodišče v tem delovnem sporu ponovno odločalo o tem, ali je bil tožnik ta denarni znesek dolžan plačati tožencu. Na podlagi pravnomočne sodbe plačane denarne obveznosti tožnik ne more zahtevati nazaj, ne na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi, kot tudi ne na podlagi določil o odškodninski odgovornosti.
Toženec je bil v kazenskem postopku res spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, ker je v delovnem sporu predložil ponarejeno listino (pogodbo o zaposlitvi), kar nedvomno predstavlja protipravno ravnanje. Vendar pa vzročna zveza med toženčevim protipravnim ravnanjem in tožnikovim plačilom v izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe (kot zatrjevano škodo) ni podana.