CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - POPRAVA KRIVIC
VS00018096
ZDen člen 44. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 11, 12.
zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - nacionalizacija - denacionalizacijski postopek - podjetje - pravni status zemljišča - kmetijsko zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - vrnitev premoženja - odškodnina - ugotavljanje vrednosti podržavljene nepremičnine
Obravnavan je bil primer kombiniranega vračanja podržavljenega premoženja (delno v naravi, delno z odškodnino) z več odločbami istega organa (upravnega) ter v zvezi s tem vprašanje cenitve funkcionalnega zemljišča, ki je vodeno kot kmetijsko, ugotovitve njegovega obsega, ugotovitve neto vrednosti aktive in znižanja odškodnine zaradi v denacionalizacijskem postopku priznane odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00011925
ZPP člen 205, 205/4, 207, 207/2, 215, 370, 370/3. ZLNDL člen 3, 3/2, 5.
lastninjenje stavbnih zemljišč - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - dokazna ocena - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja
Ker so se prenosi pravice uporabe pogosto opravljali zunajknjižno, je za odgovor na vprašanje, kdo je na podlagi določb ZLNDL postal lastnik nepremičnine, ključno, kdo je bil na dan njegove uveljavitve upravičen (dejanski) imetnik pravice uporabe družbene lastnine in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.
Ob uveljavitvi ZLNDL v letu 1997 je bila dejanska imetnica pravice uporabe A., in ne pravni prednik prvega toženca (ki je takšno pravico sicer imel vpisano v zemljiški knjigi). Iz tega izhaja, da je 25. 7. 1997 lastnica sporne nepremičnine postala Mestna občina ... Svoje lastninske pravice na njej tako ni mogla (še enkrat) pridobiti s priposestvovanjem. Bistvo priposestvovanja namreč je, da je upravičenec prepričan, da je postal lastnik stvari, a do tega dejansko ni prišlo.
Opisane razmere v gorskem svetu predvsem zaradi nižjih temperatur ter večje količine snega, ki ga nanašajo na očiščene površino sprotno še drugi obiskovalci oziroma pohodniki, in sprotno nastajajočega se ledu, ne dopuščajo takšnega vzdrževanja varnosti kot na primer v mestnih in drugih negorskih območjih. To velja tudi za območja okrog samih planinskih domov, kjer prav tako v hudih zimskih razmerah ni mogoče zagotavljati sprotnega čiščenja snega in odstranjevanja ledu kot v urbanih okoljih. Po drugi strani pa prav tovrstni objekti izpolnjujejo tudi v težjih vremenskih pogojih tistim obiskovalcem, ki se kljub opisanim razmeram izpostavijo na račun lastnega tveganja zaradi izvrševanja svojih potreb in zadovoljstev, svojo prvenstveno nalogo – zagotavljanje počitka, hrane in pijače gostom. Vse to pa terja milejši pristop pri opredeljevanju zahtevane ravni sicer poklicne skrbnosti (dobrega strokovnjaka v smislu drugega odstavka 6. člena OZ) oskrbnikov planinskih domov ter po drugi strani obremenitev obiskovalcev s povečano previdnostjo, oziroma s povečano stopnjo zavedanja, da je treba paziti na vsak svoj korak, čim zapustijo tovrstne objekte v opisanih razmerah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00010959
ZKP člen 377, 377/3.. KZ člen 122, 124, 124/2. 124/3, 124/4, 124/5.. URS člen 22.
veljavnost kazenskega zakona - aktivno personalitetno načelo - dvojna kaznivost (identiteta norme) - listina o vsebini tujega prava - pritožbeni postopek - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
V primeru, da je slovenski državljan izvršil kaznivo dejanje v tujini, in tam zoper njega ni tekel kazenski postopek, je vprašanje dvojne kaznivosti procesna predpostavka za to, da se zoper njega lahko vodi kazenski postopek v naši državi oziroma, vsaj odločilno procesno dejstvo.
Določbo tretjega odstavka 377. člena ZKP, je v povezavi z 22. členom Ustave razlagati tako, da mora pritožbeno sodišče s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 122, 124, 124/1, 125, 125/1. ZPP člen 377. ZMed člen 39, 39/4, 44, 44/2.
predlog za dopustitev revizije - novela ZPP-E - dovoljenost revizije - direktna revizija - dopustitev revizije - objava popravka po ZMed - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih za objavo popravka po ZMed revizija ostaja dovoljena tudi po uveljavitvi novele ZPP-E.
ZPP člen 115, 115/1, 115/2, 212, 243, 339, 339/2-8.
prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka - zloraba procesnih pravic - trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem
Pravilno je stališče sodišč nižje stopnje, da toženec ni izkazal upravičenih razlogov za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo. V konkretnem primeru je bistveno, da se je toženec poškodoval že 21. 3. 2015, narok pa je bil izveden šele 14. 5. 2015. Ni mogoče reči, da toženec zaradi poškodbe ni imel dovolj časa, da si zagotovi prisotnost na naroku prek pooblaščenca. Čeprav je vabilo na narok prejel 23. 3. 2015, je opravičilo za izostanek sodišču posredoval šele dva dni pred narokom. Takšno ravnanje predstavlja zlorabo procesne pravice do opravičila. Ob ustrezni skrbnosti bi toženec že moral poskrbeti, da bi bil na naroku z dne 14. 5. 2015 zastopan po pooblaščencu.
Z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke tožencu ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ni res, da se toženec o vsebini tožničinega izračuna vtoževane terjatve ni mogel vsebinsko izjaviti. V skladu z določilom iz 243. člena ZPP izvede sodišče dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Vrhovno sodišče je ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne morejo ustvarjati dvoma v nepristranskost vseh sodnikov sedaj pristojnega sodišča. Zato je predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00010118
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/4.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - osebnostne pravice - poseg v čast in dobro ime - javna oseba - opravičilo - objava sodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - članek - objava fotografije v tisku - objava sodbe - pomembno pravno vprašanje - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sprememba sodne prakse
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - kmetijska zemljišča - Republika Slovenija - gospodarjenje z zemljišči - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Sklad pasivne legitimacije v konkretnem primeru, v katerem tožnica zahteva ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki spada med kmetijska zemljišča, v zemljiški knjigi pa je vpisana na Republiko Slovenijo, nima.
V tej pravdi sta bistveni le dve dejanski ugotovitvi. In sicer, da toženec ni izpolnjeval pogodbene obveznosti zagotavljanja tožniku 24-urne pomoči in oskrbe, ki jo je tožnik zaradi nepokretnosti in popolne odvisnosti od drugih potreboval, in da je toženec že dober mesec po sklenitvi pogodbe to prenehal izvrševati in se odselil od tožnika. Ker ta konkretni dejanski stan povsem odgovarja zakonskemu dejanskemu stanu določbe tretjega odstavka 561. člena OZ oziroma ker to pomeni, da toženec ni izpolnjeval svojih obveznosti iz pogodbe, je odločitev, da se sporna pogodba razveže materialnopravno pravilna.
zastaranje - zastaranje kondikcijskega zahtevka - prekluzija dejstev - pravica do dostopa do sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Judikatura Evropskega sodišča za človekove pravice in novejša ustavnosodna praksa zastaranje povezujeta s pravico do dostopa do sodišča, ki je konvencijsko in ustavno varovana. Tožnik, čigar zahtevek je zavrnjen zaradi zastaranja, ni deležen sodnega varstva v polnem obsegu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00010065
SPZ člen 42. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-1. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - prodaja nepremičnine v stečaju - originarna pridobitev lastninske pravice - izročitev nepremičnine kupcu - izločitvena pravica na premičnini - stavba kot premičnina
Revizija je dopuščena glede vprašanja opredelitve zgradb kot premičnih stvari.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/6. ZZavar-1 člen 441, 441/2.
upravni spor - sodno varstvo zoper odredbo Agencije za zavarovalni nadzor - prepoved opravljanja zavarovalnih poslov - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode - prenehanje sklada - nastanek škodljive posledice - neposredna posledica v upravnem sporu izpodbijanega akta
Prenehanje sklada bi bila lahko težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1, če bi bila ta škoda neposredna posledica (izvršitve) v tem upravnem sporu izpodbijanega akta.
Domnevna splošna izguba zaupanja strank, ki naj bi povzročila množične in nepovratne odhode strank, pa, tudi če bi jo anketa, na katero se pritožnik sklicuje, izkazovala, ni neposredna posledica izpodbijanega akta, temveč pritožnikovega ravnanja v razmerju do njenih pogodbenih strank.
ZPP člen 374, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
V tej zadevi gre za socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega zavarovanja, kar pomeni, da je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/2. ZDoh-2 člen 35, 37, 38, 46. ZZdrS člen 65, 65/2. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/2. ZDR člen 11. Uredba o merilih za sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe (2009) člen 1, 2, 4.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - zdravstvo - zdravniška služba - opravljanje zdravstvene storitve - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - neveljavne pogodbe - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - dohodek iz dejavnosti - predmet dokazovanja z izvedencem
Na podlagi 65. člena ZZdrS je bilo javnim zdravstvenim zavodom pogodbe civilnega prava dovoljeno sklepati le z zdravniki kot fizičnimi osebami.
Z vidika veljavnosti pogodbe po 65. členu ZZdrS ni odločilno, ali so imeli gospodarski subjekti koncesijo za opravljanje javne zdravniške službe.
Ne glede na morebiti pravilno stališče sodišča prve stopnje, da dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo v zvezi s prejemki pri revidentki zaposlenih zdravnikov (ki so pogodbe o opravljanju zdravstvenih storitev sklepali kot samostojni podjetniki), kažejo, da je imela tudi ta oblika sodelovanja elemente delovnega razmerja, je treba v zvezi z obdavčitvijo in obremenitvijo na tej podlagi izplačanih dohodkov s prispevki, upoštevati določbo drugega odstavka 11. člena ZDR, ki v zakonsko predvidenih primerih dopušča, da se delo, kljub temu, da se opravi v obliki, ki ima elemente delovnega razmerja, opravi na podlagi pogodbe civilnega prava. V inšpiciranem obdobju je bil ravno 65. člen ZZdrS, na katerega se v reviziji sklicuje revidentka, zakonska podlaga za takšno izjemo.
Če obstaja zakonska podlaga za dodatno plačilo zdravnikov po podjemni pogodbi ali drugi pogodbi civilnega prava, je tudi prejemke zdravnikov izplačane na tej podlagi treba davčno obravnavati po razmerju ustreznem pravnem temelju, ki ustreza tej ekonomski vsebini.
Vprašanja, s katerimi je revidentka v upravnem sporu utemeljevala dokazni predlog za imenovanje izvedenca finančne stroke, so po vsebini vprašanja pravilne uporabe (materialnega) prava in zato v domeni razlage sodišča (iura novit curia), ne pa vprašanja ugotovitve dejanskega stanja, ki bi se v upravnem sporu ugotavljala s pomočjo izvedencev.
ZPDI člen 22, 26, 26/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - jasna zakonska določba - pravniški državni izpit - opravljanje pravniškega državnega izpita - negativna ocena - odstop od izpita - preložitev - pomembno pravno vprašanje - zatrjevane zelo hude posledice niso neposredne posledice izpodbijanega akta - zavrženje revizije
Iz 22. člena ZPDI jasno izhaja, da je izpit sestavljen iz pisnega in ustnega dela ter da se ustni del opravlja za pisnim delom. Pozitivno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega dela izpita (prvi odstavek 26. člena ZPDI). Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča jasno in nedvoumno izhaja, da je izpit v primeru negativno ocenjenega pisnega dela končan. Iz česar tudi jasno izhaja, da pravica kandidata do odstopa preneha po končanem pisnem delu, ki je negativno ocenjen, saj po koncu izpita ni več mogoče odstopiti od izpita.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zavarovalništvo - ni vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava - doktrina lojalne razlage - že rešeno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Opisana pravna vprašanja ne morejo zadostiti kriterijem za pomembno pravno vprašanje na katerega Vrhovno sodišče v svoji upravnosodni praksi še ni odgovorilo, saj ne presegajo okoliščin obravnavanega primera. Posledično niso pomembna za razvoj sodne prakse, enotno uporabo prava ali za pravno predvidljivost.