ZRLI člen 53, 53/2, 53/3, 53a. ZVRK člen 3, 3/1, 4, 4/6. URS člen 2, 44, 90, 90/3, 90/4.
poročilo državne volilne komisije - nepravilnosti v postopku izvedbe referenduma - referendumska kampanja - organizator referendumske kampanje - zahteva za oceno ustavnosti - protiustavna pravna praznina - financiranje iz javnih sredstev - informiranje volivcev - vpliv na referendumski izid - poštenost referendumskega postopka
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018, je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru moralo presoditi, ali so v konkretnem referendumskem postopku nastale nepravilnosti ter kakšen je bil vpliv navedenih nepravilnosti na referendumski postopek in izid glasovanja.
Iz izvedenih dokazov izhaja, da Vlada v referendumskem postopku ni nastopala tako, da je informirala volivce o predmetu referenduma stvarno, celovito in transparentno. Nasprotno - iz njih izhaja, da je Vlada delovala izključno v podporo uveljavitvi ZIUGDT in da je s tem vodila nedopustno enostransko referendumsko kampanjo, ki je skladno z 90. členom Ustave ter navedeno odločbo Ustavnega sodišča ne bi smela izvajati. V sredstvih Vladne referendumske kampanje, financiranih iz proračuna, niso bile celovito vključene niti informacije v zvezi z vprašanji, ki jih ureja ZIUGDT, niti niso bila predstavljena tveganja in slabosti, ki bi lahko izvirala iz uveljavitve tega zakona.
Vpliva nepravilnosti ni mogoče ugotoviti v številkah, glede na obseg in naravo ugotovljene kršitve pa ni mogoče razumno sklepati, da bi bila možnost njenega vpliva na izid referenduma zgolj zanemarljiva oziroma neznatna.
Glede na navedeno je bil po presoji Vrhovnega sodišča referendumski postopek zaradi neustavne referendumske kampanje Vlade nepošten in pomeni kršitev ustavne pravice do glasovanja na referendumu, ta kršitev pa je lahko vplivala na izid referenduma. Pritožbi je ugodilo, razveljavilo glasovanje na zakonodajnem referendumu o ZIUGDT ter odredilo novo glasovanje.
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 104.212,40 EUR, ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, ta ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.
koncesijska pogodba - odstop od koncesijske pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - razveza pogodbe - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok - začetek teka objektivnega zastaralnega roka
Ob upoštevanju izjavljenega odstopa ene stranke od pogodbe, morebitno vztrajanje druge stranke pri njenem nadaljevanju ni pravno pomembno. Pogodbe, ki je bila razvezana na podlagi izjave o odstopu, namreč ni mogoče enostransko obnoviti, saj je z uveljavitvijo odstopa od pogodbe prenehalo pogodbeno razmerje med strankama. "Pravne podlage ni več."
Merilo za začetek teka objektivnega roka je, da je škoda že nastala (izjema je predvidljiva bodoča škoda). Vprašanje nastanka škode pa je dejansko vprašanje, kar pomeni, da okoliščin v zvezi z nastankom škode (ali je škoda nastala, kdaj je nastala, v kolikšnem obsegu in višini) ni mogoče izpodbijati z revizijo. Ugotovitev o nastanku škode je namreč odvisna od dejanskih okoliščin konkretnega primera, pri čemer se pri začetku teka objektivnega zastaralnega roka upošteva čas, ko je škoda nastala, medtem ko se pri začetku teka subjektivnega zastaralnega roka upošteva čas, ko je oškodovanec zvedel za (nastalo) škodo, kar je oboje dejanska ugotovitev, pri čemer pa trenutek nastanka škode ne sovpada nujno s trenutkom vednosti oškodovanca o škodi (o vseh elementih, na podlagi katerih bi mogel opredeliti obseg ene ali več pojavnih oblik pravno priznane škode).
ZZK-1 člen 5, 6, 79, 124, 125, 125/1, 149, 149/5, 244, 244/2, 244/3. ZFPPIPP člen 275, 275/3. ZPP člen 483, 483-6.
izpodbojni zahtevek - izbrisna tožba - preuranjenost zahtevka - vknjižba v zemljiško knjigo - vložitev zemljiškoknjižnega predloga - publicitetni učinek - vložitev izbrisne tožbe pred opravo vknjižbe pravice - spor, povezan s postopkom osebnega stečaja - gospodarski spor - dopuščena revizija
Ker vpis pravic učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1), od tega trenutka dalje velja tudi publicitetni učinek vpisa (6. člen ZZK-1). Zoper tretjo osebo, ki bi dobroverno pridobila pravico od osebe, v korist katere je predlagana vknjižba pravice (in to pridobitev predznamovala pred učinkom zaznambe izbrisne tožbe), upravičenec ne bi mogel uveljavljati izbrisne tožbe (tretji odstavek 244. člena ZZK-1). Uveljavljanje zgolj zahtevka zaradi neveljavnosti podlage za predlagani vpis pravice (ugotovitev ničnosti podlage oziroma uveljavljanje izpodbojnosti) samo po sebi ne zagotavlja tožniku enakovrednega pravnega varstva proti dobrovernim tretjim osebam, saj ne gre za spor, glede katerega bi tožnik lahko predlagal zaznambo spora na podlagi 79. člena ZZK-1. Takšen publicitetni učinek je mogoče doseči le z zaznambo izbrisne tožbe po prvem odstavku 245. člena ZZK-1.
Učinkovito sodno varstvo upravičenca za izbrisno tožbo je mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo fikcije, da je po vložitvi predloga za vknjižbo pravice zaradi retroaktivnega učinka same vknjižbe šteti, da je bila v trenutku vložitve predloga vknjižba tudi realizirana, s čimer so izpolnjene predpostavke za vložitev izbrisne tožbe in za njeno zaznambo v zemljiški knjigi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00010213
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 36, 36/1. ZPP člen 343.
začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi - nedovoljena začasna odredba - nedovoljena pritožba - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius)
Procesna predpostavka za začasno odredbo ni podana, če tožnik ne predlaga zadržanja izvrševanja izdanega upravnega akta ali začasne ureditve stanja glede na sporno pravno razmerje.
dovoljenost revizije - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - spor v zvezi s stečajnim postopkom - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - direktna revizija - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - zavrženje revizije
Drugi odstavek 481. člena ZPP določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka istega člena, ki predpisuje subjektivni kriterij za opredelitev gospodarskih sporov, pravila postopka o gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in v sporih zaradi motenja posesti. Res gre za izjemo od pravila, vendar gre za izjemo od subjektivnega kriterija za opredelitev gospodarskega spora. V 483. členu ZPP pa so določeni objektivni kriteriji za opredelitev gospodarskih sporov. Drugi odstavek 481. člena ZPP se tako na te objektivne kriterije ne nanaša.
premoženjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - namen premoženjskega zavarovanja - splošni zavarovalni pogoji - vrednost zavarovane stvari - višina zavarovalne vsote - nadzavarovanje - prepoved - dobrovernost - dopuščena revizija
Pri dobrovernem nadzavarovanju strankama zavarovalne pogodbe ni mogoče očitati nepoštenosti. Pogodba ostane kljub obstoječi zmoti o vrednosti zavarovane stvari v veljavi, zavarovalna vsota pa se zniža do resnične vrednosti zavarovane stvari ter se premije sorazmerno zmanjšajo. Poštena zavarovalnica tako obdrži prejete premije in ima pravico do nezmanjšane premije za tekočo dobo, zavarovanec pa prejme zavarovalno vsoto skladno z dejansko vrednostjo zavarovane stvari in brez ugodnosti zaradi višjega plačila premije. Zakonska določba favorizira zavarovalnico in je naperjena zoper nevestnost zavarovalca pri sklepanju zavarovalne pogodbe. Izhaja iz predpostavke, da zavarovalec najbolje pozna vrednost zavarovane stvari, poleg tega že zakon (931. člen OZ) določa njegovo dolžnost prijavljanja okoliščin, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in skladno s katerimi lahko zavarovalnica oceni svoj riziko ob nastalem zavarovalnem primeru, vključno z višino nastale škode.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazi - listina v tujem jeziku - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - dopuščena revizija
Smisel določbe drugega odstavka 226. člena ZPP je v tem, da se s predložitvijo overjenega prevoda zagotovi, da listine, sestavljene v tujem jeziku, prevede za to pristojna oseba, ki z overitvijo prevoda jamči, da prevod ustreza vsebini listine v tujem jeziku. Sodišče samo, tudi če gre za jezik, ki ga sodnik, ki sodi v zadevi, pozna, ne more nadomestiti overjenega prevoda.
V konkretnem primeru gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj brez overjenega prevoda ni mogoče ugotoviti, ali so bile izjave prič in sodbi madžarskega delovnega sodišča prevedeni v slovenščino tako, da prevod ustreza vsebini originala, sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Pri tem je odločilno tudi, da argumentov, na podlagi katerih je bilo ugodeno zahtevku, sodišči prve in druge stopnje nista utemeljili na drugih izvedenih dokazih.
ZFPPIPP člen 305, 305/1. ZZK-1 člen 18, 246, 246/1. SPZ člen 146, 146/1. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 14.
uveljavljanje prerekane ločitvene pravice v pravdi - zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - maksimalna hipoteka - ustanovitev maksimalne hipoteke - vpis hipoteke - predmet varstva - maksimalni znesek jamstva - obseg zavarovanja - bodoče terjatve
Sodišče druge stopnje je iz vsebine dodatka k pogodbi iz leta 2007 - da sta pravdni stranki s tem dodatkom (tudi) razširili zavarovanje na parc. št. 4247/2 - materialnopravno zmotno sklepalo, da je tudi ta del zavarovanja treba presojati enako kot hipoteke, ki so bile vpisane pri preostalih nepremičninah že v letu 2001. Glede na ugotovitev, da vknjižba zavarovanja ne vsebuje izrecne opredelitve, da gre za maksimalno hipoteko (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), je sodišče druge stopnje v nasprotju z 18. členom ZZK-1 takšni vknjižbi pri nepremičnini z oznako ID-5 pripisalo učinek maksimalne hipoteke. To pa pomeni, da takšna vknjižba na tej nepremičnini ne more predstavljati ustreznega zavarovanja za terjatve, ki ob sklenitvi dodatka SV 622/2007 še niso obstajale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI ZAVODI - SODNI REGISTER
VS00010673
ZSReg člen 2, 4, 4/1, 4/1-7, 8, 8/1. ZZ člen 57, 57/2, 58, 58/2. ZKL člen 11, 11/1. Sklep o organizaciji in delu javnega zavoda Kobilarna Lipica (2008) člen 15, 15/1.
vpis v sodni register - javni zavod - zastopanje - pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - omejitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis omejitev zastopnika - omejitve zastopanja, določene s podzakonskim aktom - učinek proti tretjim - dopuščena revizija
Omejitev zastopanja javnega zavoda, ki ni vpisana v sodni register, je nasproti tretjim osebam brez pravnega učinka, in to kljub temu, da je bil sklep, ki omejuje pooblastila zakonitega zastopnika, objavljen v Uradnem listu.
OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
povrnitev premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - normalen tek stvari - posebne okoliščine - izračun izgubljenega dobička - metoda izračuna izgubljene koristi - fiksni stroški - amortizacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Načeloma sicer drži, da se pri izračunu izgubljenega dobička fiksni stroški, kamor sodi tudi amortizacija, ne upoštevajo, saj ne nastanejo zaradi škodnega dogodka, ampak so rezultat celotnega poslovanja. Navedeno je relevantno predvsem v primerih, ko zaradi škodnega dogodka odpade uresničitev enega oziroma nekaterih pravnih poslov, v zvezi s katerimi je oškodovanec računal, da bo ustvaril dobiček. V konkretnem primeru pa je celotno poslovanje z gostinskim lokalom tožeče stranke že pred škodnim dogodkom povzročalo izgubo, škodni dogodek pa je prav tako vplival na celotno poslovanje z lokalom. Fiksnih stroškov poslovanja zato v tem primeru ni mogoče enostavno izločiti in jih šteti za irelevantne. Predstavljajo namreč del celotne dejavnosti gostinskega lokala, prav tako pa naj bi po trditvah tožeče stranke prenehanje celotne dejavnosti zaradi škodnega dogodka povzročilo škodo.
ZKP člen 73, 128, 128/5, 149a, 202, 202/3, 210, 210, 371, 371/1-11.. ZNPPol člen 6.. KZ-1 člen 186, 186/3.. URS člen 19, 19/1, 20, 29, 29-1.
pripor - sklep o odreditvi pripora - rok za vročitev sklepa o priporu - pravica do obrambe - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje - utemeljen sum - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - hudodelska združba
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil vsem trem obdolžencem obrazložen sklep o priporu vročen po poteku oseminštirideseturnega roka od prve privedbe k preiskovalnemu sodniku, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 202. člena ZKP. Zaradi takšnega postopanja sodišča je bilo odloženo udejanjanje pravice obdolžencev do učinkovite pritožbe. Ni pa bila s tem zagrešena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala na zakonitost sklepa o odreditvi pripora in narekovala razveljavitev izpodbijanega pravnomočnega sklepa. Obdolženemu D. je bil obrazložen sklep o priporu res vročen po poteku štiriindvajseturnega roka iz drugega odstavka 20. člena Ustave, ravno tako je podana tudi očitana kršitev določb drugega in četrtega odstavka 210. člena ZKP. Prepozna vročitev obrazloženega sklepa o priporu priporniku in zavodu ne vpliva na zakonitost samega sklepa o priporu, z vročitvijo katerega je bilo takšno začasno nezakonito stanje odpravljeno.
Glede na kratke zakonske roke, ki so predpisani za odločanje o priporu, ter glede na večje število obdolžencev in večji obseg spisa je po presoji Vrhovnega sodišča nemogoče, da bi imel vsak od obdolžencev oziroma zagovornikov poljubno veliko časa za pregled spisa in pogovor s stranko, pri čemer obdolženemu M. in njegovim zagovornikom glede na časovne zmožnosti ni bil zagotovljen nerazumno kratek čas za pregled spisa in pogovor.
Utemeljen pa je očitek zagovornikov, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ni obrazložilo, na podlagi katerih konkretnih dejstev in dokazov sklepa na obstoj utemeljenega suma, da so ti obdolženci storili očitana jim kazniva dejanja, ki naj bi bila storjena v hudodelski združbi.
Tako tudi glede S., enako kot glede ostalih soobdolžencev, sodišče sum utemeljuje z nekonkretiziranim sklicevanjem na izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, pri čemer ne navede, katera relevantna dejstva in okoliščine iz teh izsledkov izhajajo, s katerimi bi bila s stopnjo utemeljenega suma izkazana verjetnost, da so obdolženci storili očitana jim kazniva dejanja.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve sklepa o priporu izhaja, kakšne naj bi bile naloge posameznega obdolženca v zvezi s preprodajo droge kokain in konoplje, konkretno, kdo je komu drogo prodajal in na katerem območju. Kaj več pa sklep o priporu o sami hudodelski združbi ne pove. Takšen opis hudodelske združbe in tudi navedba dokazov, iz katerih utemeljen sum izhaja, za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja po tretjem odstavku 186. člena KZ-1 ne zadostuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik zakonec ene od sodnic pristojnega pritožbenega sodišča predstavlja utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - sorodstveno razmerje med zakonitim zastopnikom stranke v postopku in uslužbencem pristojnega sodišča
Po oceni Vrhovnega sodišča v predlogu zatrjevana sorodstvena zveza zakonite zastopnice predlagatelja in uslužbenke Okrajnega sodišča na Ptuju ne predstavlja okoliščine, ki bi lahko kakorkoli posegala v videz nepristranskosti vseh sodnikov Okrožnega sodišča na Ptuju.
Revizija nima prav, da med strankama ni bila pravočasno sporna razlaga predmetne pogodbe, kar šele omogoča uporabo ustreznih določb OZ, kot tudi glede na neizpodbojne dejanske ugotovitve obeh sodišč nima prav, da je bila pogodbena volja strank ob sklepanju takšna, kot jo on zatrjuje. Tudi če ta ni bila navzven sporna ob samem sklepanju pogodbe, pa je postala sporna v tej pravdi, kar je odločilno. (Širši) argumentacijski instrumentarij iz navedene zakonske določbe sodišče (sodišče prve in druge stopnje celo po uradni dolžnosti) uporabi (in ga je pri iskanju pomenskih odtenkov pogodbenih določil dolžno uporabiti, saj je v pravdi dominus litis tudi pri uporabi materialnega prava, v okvir katerega spada tudi avtonomno - pogodbeno pravo oziroma njegova pravilna razlaga), ko zaradi nasprotujočih si interesov za izid pravde postane sporen pomen posamezne pogodbene določbe kasneje (za nazaj); ponavadi se torej v vsej razsežnosti le ta izkristalizira v sami pravdi.
Drugačno pa je vprašanje ugotavljanja dejanskih okoliščin o sami pogodbeni volji strank, ki spada v sfero dokazne presoje zadeve, ob ustrezni uporabi razlagalnih metod iz navedene zakonske določbe, kar pa spada v sfero pravne presoje zadeve oziroma razlage avtonomnega pogodbenega prava.
Menična izjava ima naravo obligacijskega razmerja, v katerem se izdajatelj zaveže, da bo izdal menico v skladu z zakonom in dogovorom, upnik pa se zaveže dati nasprotno dajatev. To pomeni, da bo bianco lastna trasirana menica vsebovala takšno vsebino, kot so jo dogovorile stranke menične izjave.
V konkretnem primeru je bistveno, da je bila bianco menica izdana kot sredstvo zavarovanja in vsebuje takšno vsebino, kot je bila dogovorjena z menično izjavo. Toženec je v zavarovanje terjatve iz kreditne pogodbe tožnici kot fizična oseba predložil bianco podpisano menico in podpisani menični izjavi z dne 15. 6. 2010 in 12. 1. 2012, iz katerih jasno izhaja, da je tožnico nepreklicno pooblastil, da izpolni bianco menico v zvezi s kreditojemalkinim dolgom iz kreditne pogodbe. Podlago za toženčevo obveznost po sodbah sodišč nižje sodbe predstavlja toženčeva menična zaveza.
KZ-1 člen 122, 122/1.. ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/1-1, 420/2.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja - začasnost posledic - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem primeru obdolženec ni bil oproščen iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP (dejanje, katerega je obdolženec obdolžen, po zakonu ni kaznivo dejanje), temveč iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, ker ni bilo dokazano, da je storil dejanje, katerega je bil obtožen. Iz razlogov sodbe pritožbenega sodišča izhaja, da je sodišče, drugače kot sodišče prve stopnje, ocenilo že izvedene dokaze in na tej podlagi napravilo zaključek, da obdolžencu v konkretnem primeru ni dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanje. Sodišče druge stopnje je tako presodilo, da se obdolženec upravičeno zavzema za izrek oprostilne sodbe, saj je, glede na izvedene dokaze, napačen dokazni sklep sodišča prve stopnje, da mu je dokazano, da je bila zaradi njegovega ravnanja in poškodb oškodovanca kot tožilca, za 21 dni začasno zmanjšana oškodovančeva zmožnost za delo. Sodišče je poudarilo, da je iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke razvidno, da pri oškodovancu zaradi udarnine na levi polovici obraza in manjše rane v predelu notranjega očesa, njegova zmožnost za delo ni bila začasno zmanjšana. Oškodovančeva začasna zmožnost za delo je bila le nekoliko (za dva do tri dni) zmanjšana zaradi odrgnine kolen. Na podlagi teh dejstev je pritožbeno sodišče napravilo dokazni zaključek, da v konkretnem primeru le nekoliko začasno zmanjšana zmožnost za delo ne dosega stopnje intenzivnosti prepovedane posledice, ki se zahteva za obstoj kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. V 9. točki razlogov sodbe je poudarilo še, da je ob pravilni presoji ugotovljenih dejstev treba zaključiti, da obdolžencu ni dokazano, da je bila zaradi njegovega ravnanja začasno zmanjšana oškodovančeva zmožnost za delo.
ZJShemFO člen 7, 7/3, 9, 9/4, 18. ZIZ člen 71. ZDavP-1 člen 101, 101/1.
kreditna pogodba - dokončno poplačilo terjatve - jamstvo države - jamstvena shema RS - poroštvo države - vnovčenje jamstva države - obveznost vnovčitve jamstva - pasivna legitimacija - varstvo kreditojemalca - namen ZJShemFO - uporaba OZ - subsidiarna uporaba zakona - pravica upnika do izbire - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - odlog plačila - izvršilni postopek - davčni postopek - dopuščena revizija
Primarni cilj ZJShemFO je izboljšanje položaja ogroženih skupin fizičnih oseb in ne povečanje zaščite bank. (Večja) naklonjenost oziroma pripravljenost bank do dajanja kreditov tem skupinam oseb je le sredstvo za dosego navedenega cilja.
Ni sprejemljiva razlaga, da je že zgolj na podlagi dejstva, da tožeča stranka ima možnost toženi stranki zagotoviti odlog, delni odpis, odpis ali obročno plačilo dolga, ta v enakem položaju kot druge osebe, ki bodo zaradi unovčenja jamstva države, svoj dolg lahko odplačale po pravilih ZJShemFO in ZDavP-2.
Položaj dolžnikov, ki so v slabem premoženjskem stanju, je v postopku davčne izvršbe bistveno bolj ugoden kot položaj istih dolžnikov, ki se znajdejo v postopku redne izvršbe, po določbah ZIZ. Razlaga, da lahko banka sama izbere ali bo plačilo svoje terjatve uveljavila direktno od dolžnika (po določbah ZIZ) ali pa bo njeno plačilo zahtevala od RS, ki bo v nadaljevanju postopala po določbah ZJShemFO v povezavi z ZDavP-2, bi glede na navedeno brez dvoma povzročila neenako obravnavo dolžnikov, ki so sicer v bistveno enakem položaju (vsi so socialno šibke osebe, ki jim je država zagotovila enako varstvo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00012185
OZ člen 116, 190, 195. ZPP člen 339, 367, 367/1.
neupravičena pridobitev - prenehanje koristi - denarno nadomestilo - obogatitveno načelo - naknadna nemožnost izpolnitve obveznosti - odgovornost za neizpolnitev pogodbe - dobra vera - prikrajšanje - revizija - razlogi za revizijo
Pri koristi, ki se vrača v denarju kot nadomestilo za prejeto, ker tega ni mogoče vrniti v naravi, je treba vedno ugotoviti, kateri čas je odločilen za preračun koristi v denarni znesek, saj se vrednost prejete stvari v času lahko spremeni se zmanjša ali poveča. Ravno v tem se plačilo nadomestila razlikuje od vračanja v naravi, na katerega sprememba vrednosti stvari v času ne vpliva. Ker pa sta merilo vedno prikrajšanje na eni strani in okoriščenje na drugi, tudi pri vrednotenju v denarju nihče ne more prejeti več, kot je sam prikrajšan, pa tudi ne več, kot je drugi okoriščen.