ZPP člen 135, 175. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7.
vročanje sodnih pisanj - pravna pomoč med državami članicami EU - imuniteta - vročanje po diplomatski poti - odklonitev pomoči - pridržek javnega reda - dokončna odločitev Vrhovnega sodišča RS
ZPP ne prepoveduje vročanja sodnih pisanj osebam, ki uživajo imuniteto, marveč določa le to, da jim je pisanja treba vročiti po diplomatski poti. Če je torej Okrožno sodišče ugotovilo, da je naslovnik takšna oseba, potem mora pač ubrati tak način vročanja (po notranjem pravu), ne pa odkloniti mednarodne pomoči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS00013445
ZIKS člen 145č, 145č/2.. ZNP člen 37. ZPP člen 370, 370/3. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1-2.
nepravdni postopek - zaplemba premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - vrnitev zaplenjenega premoženja - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - možnost obravnavanja pred sodiščem - sodna ali upravna pristojnost - ničnost upravne odločbe
Vrnitev podržavljenega premoženja urejata ZDen in ZIKS, ki pa kljub enakemu cilju - cilju odprave krivic - deloma različno urejata pogoje in način vračanja premoženja. V dosedanji sodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.
Ob ugotovljeni zaplembi premoženja na podlagi 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ se je kasnejša zaplemba premoženja, ki se bila izrečena s sodbo Sodišča narodne časti, v bistvu nanašala na premoženje, ki ga pokojni ni več imel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012312
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja - subjektivna kumulacija zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da velja pravilo iz petega odstavka 367. člena ZPP, na katerega se sklicujeta revidenta, le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker se tako dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, je revizijsko sodišče revizijo, ki ni bila dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), zavrglo kot nedovoljeno (377. člen ZPP).
ZPP člen 8, 215, 339, 339/1, 339/2, 339/2-15, 370. URS člen 22, 127, 127/1. OZ člen 779.
ustavna vloga Vrhovnega sodišča - izredna pravna sredstva - revizija - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene - dokazno breme - verodostojnost priče - dokazna ocena - pravilo o dokaznem bremenu - metodološki napotek - arbitrarnost in samovolja pri izvrševanju oblasti - opredelitev do navedb stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar so očitki o procesnih kršitvah le skonstruirani, njihov končni cilj pa je zgolj napad na dokazno oceno, in so tudi sicer očitno neutemeljeni ter je stranka nanje že dobila odgovor, se revizijsko sodišče z njimi (ponovno) ne ukvarja. Revident mora zato revizijsko sodišče prepričati, da ne gre le za vsebinsko neprepričljivo dokazno oceno, temveč za kršitev metodološkega napotka iz 8. člena ZPP - da dokazna ocena ni bila vestna, skrbna ter analitično-sintetična. Skrajni primeri take dokazne ocene namreč lahko pomenijo kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti, kar je eno izmed jamstev, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Da ni mogoče govoriti o njeni očitni napačnosti, mora biti sodna odločba utemeljena ne samo z razumnimi pravnimi argumenti, torej s takimi, iz katerih je razvidno, da je sodišče odločalo na podlagi zakona in ne na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli biti upoštevani, ampak mora biti logično vzdržna tudi dokazna ocena v tej sodni odločbi: razumna in dosledna, torej taka, ki izključuje pomisleke, da je sodišče spodnjo premiso oblikovalo na podlagi kriterijev, ki pri ugotavljanju dejanskega stanja ne bi smeli priti v poštev, torej arbitrarno. Z vidika prepovedi sodniške samovolje ni pomembno, katera od premis pravnega silogizma je očitno napačna. Obe, zgornja in spodnja, tvorita podlago sodbe.
Tako sodna odločba, kot tudi dokazna ocena, na kateri temelji, je zavezana k razumni ter logično vzdržni in preverljivi argumentaciji. Sodišče mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Končna ocena pa mora temeljiti tudi na uspehu celotnega postopka, torej na celoti procesnega dogajanja, ki vključuje tudi navedbe strank, njihova procesna dejanja in način sodelovanja v postopku, ipd. Kompleksno dokazno gradivo terja prav táko, torej kompleksno, dokazno oceno, ki pri presoji vsakega dokaza, vseh dokazov skupaj in uspeha celotnega postopka temelji na enakih izhodiščih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00011039
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOZP člen 30, 30/1.
predlog za dopustitev revizije - tretja oseba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu - letalska nesreča - pojem tretje osebe - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - stalno bivališče dolžnika - krajevna pristojnost
Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah pojasnilo, da se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ter da podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče morebiti pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja - odškodninski zahtevek - sui generis zahtevek - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec - javni sklad - višina prikrajšanja - odstop od sodne prakse - enotna sodna praksa - višina odškodnine - stroški upravljanja
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je javnopravni subjekt, ki je nastopal v vlogi denacionalizacijskega zavezanca; ta naloga mu je bila podeljena z zakonom in sedaj mora denacionalizacijskemu upravičencu plačati le tisto, kar mu na podlagi ustaljene razlage drugega odstavka 72. člen ZDen pripada zato, da bo njegov položaj tak, kot bi bil, če bi dobil premoženje vrnjeno že z uveljavitvijo ZDen.
OZ člen 462, 462/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - skrita napaka - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
URS člen 26, 34, 35, 36. ZZZ-1 člen 8, 17, 17/2, 18, 19. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih (1961) člen 1.
odškodninska odgovornost države - nadzor nad delovanjem predstavništva v tujini - veleposlaništvo - veleposlanik - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nastanek škode
Kršitev pravice do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ni podana v zvezi s pregledom dela rezidence, v katerem so se izvajale (tudi) naloge predstavništva, saj uradni del rezidence ni prostor v smislu 36. člena URS, v katerem bi toženec lahko upravičeno pričakoval, da bo sam (merilo "razumno pričakovane zasebnosti"). Pregled uradnega dela rezidence je bil opravljen v skladu z določbami ZZZ-1 in Navodili, s katerimi je bil tožnik seznanjen. Glede na okoliščine konkretnega primera pa Vrhovno sodišče ne soglaša z zaključkom sodišča druge stopnje, da protipravnost ravnanja toženke ni podana glede izvajanja notranjega nadzora in z njim povezanega pregleda v zasebnih prostorih rezidence. Toženka namreč v postopku ni izkazala okoliščin, ki bi upravičevale pregled zasebnega dela rezidence in posledično omejitev pravice do zasebnosti veleposlanika in njegove družine v skladu z ustavo in zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00011038
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - kmetijsko zemljišče - dobra vera - priposestvovanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - poslovanje v isti sodni stavbi - zavrnitev predloga
Dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ne more sama po sebi utemeljiti okoliščina, da je sorodnica stranke v zadevi zaposlena na sodišču, ki sicer ni pristojno za odločanje, se pa nahaja v isti stavbi kot sodišče, pristojno za odločanje, in se pozna ter redno srečuje z zaposlenimi na tem sodišču.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00011362
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 206. SZ člen 117.
denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - res extra commercio - ničnost prodajne pogodbe - odgovornost zaradi ničnosti pogodbe - povrnitev premoženjske škode - deliktna odškodninska odgovornost - solidarna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - ravnanje tretjega - vzrok za nastanek škodne posledice - pogoj za nastanek škodne posledice - teorija naravne vzročnosti - dolžna skrbnost - teorija ratio legis vzročnosti - teorija adekvatne vzročnosti - pretrganje vzročne zveze
Prav protipravno ravnanje prve toženke - prodaja stanovanja v nasprotju z 88. členom ZDen - je "izvirni greh", saj je bila ona denacionalizacijska zavezanka. Sporno stanovanje je bilo po zakonski določbi izvzeto iz pravnega prometa, zato lastništva nad njim ni mogla veljavno prenesti na drugega toženca. Ker je s slednjim kljub temu sklenila kupoprodajno pogodbo, je pri nadaljnjih udeležencih pravnega prometa ustvarila prepričanje, da je s stanovanjem mogoče razpolagati, da torej ni predmet denacionalizacije.
Ni bistven namen, s katerim je prva toženka razpolagala s stanovanjem, bistvena je predvidljivost (adekvatnost) posledic njenega ravnanja. S tem, ko je z drugim tožencem sklenila kupoprodajno pogodbo za stanovanje, je mogla in morala predvideti in pričakovati, da se bo drugi toženec po sklenitvi pogodbe obnašal kot lastnik stanovanja. Eno od temeljnih upravičenj, ki jih lastniku nudi lastninska pravica, pa je prav pravica razpolaganja s stvarjo. Prva toženka je tako mogla in morala predvideti in pričakovati, da bo drugi toženec s tem stanovanjem pravno razpolagal.
Če je namen določbe 88. člena ZDen v ožjem smislu v varstvu denacionalizacijskih upravičencev, pa je v širšem smislu njen ratio v preprečitvi morebitne škode za udeležence takega pravnega prometa in negotovosti usode pravnih razmerij, povezanih s temi nepremičninami.
ZPP člen 8, 239, 243, 245, 245/3, 252, 254, 254/2. OZ člen 131, 187.
povrnitev premoženjske škode na objektu - odškodninska odgovornost - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno priznana škoda - izvedensko mnenje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Sprejeta dokazna ocena sodišč nižjih stopenj je logična in konsistenta, saj sta po načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP) sprejeli mnenje, ki je bolj prepričljivo, pri tem pa mnenja izvedenca Boha nista prezrli; le nista ga sprejeli, kar sta korektno obrazložili.
Pogled na nedokončano gradnjo ne pomeni pravno priznane škode.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - povrnitev vlaganj najemnika - dokazovanje - dokaz z izvedencem - neizvedba dokaza - prekluzija - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - sklep procesnega vodstva - obrazložitev dokaznega sklepa - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zahteva, da bi morala stranka grajati pravilnost dokaznega sklepa še preden je ta sploh izdan, ker bo sicer prekludirana, predstavlja nedopusten poseg v pravico do izjave. Tak poseg tudi nima ustrezne zakonske podlage ter je že zato ustavnopravno nedopusten. Te zakonske podlage določba 286.b člena ZPP ne nudi.
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3. ZD člen 32, 32/1, 32/2.
izločitev iz zapuščine - delo in vlaganja v tujo nepremičnino
Vrhovno sodišče glede na dejanske ugotovitve pritrjuje zaključku nižjih sodišč, da pri adaptacije hiše in ureditvi okolice ni šlo za takšno skupno delovanje in vlaganje tožnika in pokojnice, ki bi vodilo v priznanje zahtevka po 32. člena ZD. Tožnikova vlaganja predstavljajo vlaganja v tujo nepremičnino, pri čemer pa trditev o dogovoru, da bo po končani gradnji del pokojničinih nepremičnin postal tožnikova (so)last, tožnik ni niti zatrjeval.
ZFPPIPP člen 46, 446, 446/2-1, 452, 459, 462, 462/1-2. ZMZPP člen 111.
priznanje tujega postopka izredne uprave (kot tujega postopka zaradi insolventnosti) - materialna konsolidacija - načelo enakega obravnavanja upnikov - javni red - pridržek javnega reda
Priznanje tujih sodnih odločb ne pomeni zgolj priznanja obstoja tuje sodne odločbe, pač pa tudi (in predvsem) priznanje pravnih učinkov tujih sodnih odločb na območju Republike Slovenije. V konkretnem primeru gre za priznanje pravnih učinkov tujega postopka izredne uprave (ne pa še morebitnega sklepa o potrditvi poravnave, sklenjene v postopku izredne uprave), torej pravnih posledic, ki se nanašajo na začetek tujega postopka izredne uprave kot tujega postopka zaradi insolventnosti. Vendar pa je izjemoma mogoče ob odločanju o priznanju tujega postopka zaradi insolventnosti presojati tudi pravne posledice v zvezi z zaključkom tega postopka, v zadevnem primeru okoliščine v zvezi z vsebino poravnave. Če (zaradi procesnih ali vsebinskih razlogov) ob odločanju o predlogu za priznanje tujega postopka ni videti pravno utemeljenih možnosti za priznanje poravnave, preko katere naj bi se v postopku izredne uprave poplačali upniki, oziroma za uspešen zaključek postopka izredne uprave, namreč obstaja tehtna ovira za priznanje takšnega postopka v Republiki Sloveniji.
V primeru, ko je zakonodajalec (na zunaj sistemski) predpis sprejel prav zaradi reševanja določenega gospodarskega subjekta, ki naj bi bil sistemskega pomena za Republiko Hrvaško, in je v tem istem predpisu kot (edini) sistemski ukrep predvidel prav sklepanje poravnave, ki ima značilnosti materialne konsolidacije, je takšen ukrep treba razumeti kot v naprej predviden način reševanja sistemsko ogroženega subjekta (dolžnika).
Pri materialni konsolidaciji gre za obravnavanje premoženja in obveznosti dveh ali več družb, članic skupine, kot ene (enotne, skupne) premoženjske mase (za razliko od postopkovne koordinacije, pri kateri gre za usklajeno vodenje dveh ali več postopkov zaradi insolventnosti nad družbami, članicami skupine).
Pridržek javnega reda se uporabi samo kot skrajna možnost, in sicer takrat, ko bi njegova neuporaba privedla do posledic, ki bi bile za domači pravni red nevzdržne. Sodišče prve stopnje je takšno »nevzdržnost« utemeljilo z nespoštovanjem načela enakega obravnavanja upnikov (v postopku izredne uprave), ki naj bi kot eno od temeljnih pravil o postopkih zaradi insolventnosti bilo del javnega reda Republike Slovenije.
Vrhovno sodišče (kot pravilno) povzema, da pojem javnega reda ne vključuje vseh prisilnih določb domačega prava, temveč le tiste imperativne pravne norme (in moralna pravila), katerih kršitev bi ogrozila pravno (in moralno) integriteto pravne ureditve. Ker priznanje tuje sodne odločbe pomeni priznanje njenih pravnih učinkov na območju Republike Slovenije, je lahko predmet priznanja le takšna odločba (postopek), ki ustreza temeljnim pravnim načelom postopkov zaradi insolventnosti po ZFPPIPP. S priznanjem tujega postopka izredne uprave, v katerem ni zagotovljeno spoštovanje načela enakega obravnavanja upnikov, bi bil namreč prizadet javni interes Republike Slovenije, ki v domačih postopkih zaradi insolventnosti kot skupno (temeljno) pravilo določa (in varuje) načelo enakega obravnavanja upnikov, medtem ko v postopkih zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom (na svojem območju) priznava le vodenje postopkov zaradi finančnega prestrukturiranja ali likvidacije dolžnika za skupni račun vseh upnikov dolžnika (kar ustreza načelu enakega obravnavanja upnikov).
Vsaka država načeloma sama odloča, katere vrednote so zanjo v okviru nacionalnega javnega reda temeljnega pomena. Obseg in vsebina javnega reda sta namreč odvisna od tega, kako posamezna država vrednoti svoje interese. Poleg tega je vloga javnega reda, ko gre za priznanje tujega postopka, omiljena, saj gre v domači državi za priznanje pravnih posledic postopka, ki se je v tuji državi že začel.
Sodišče ne more zavrniti priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, čeprav je v nasprotju z nacionalnim javnim redom, če ta zavrnitev z »evropskega vidika« ne bi bila upravičena oziroma proporcionalna.