enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrnitev tožbe - nevarnost za javni red in varnost - podrejanje pravnemu redu
Za obstoj razlogov za sum, da tujec utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost, kot tudi za domnevo nepodrejanja pravnemu redu ni treba, da bi bila izkazana kakšna konkretna okoliščina v zvezi s predhodno kaznovanostjo tujca na podlagi kazenskih ali prekrškovnih predpisov v državi gostiteljici, niti v njegovi izvorni državi.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3, 3/1.
državljanstvo - prošnja za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - zagotovljena sredstva za preživljanje - sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo - dolžnost preživljanja - dolžnost otrok preživljati starše - premoženje
Namen zakona ni v omejevanju za preživljanje potrebnih sredstev na točno določeno vrsto in obliko premoženja, zato je treba razlagati tudi 4. točko prvega odstavka 10. člena ZDRS in 3. člen Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije v tem smislu, in sicer, da niso upoštevna zgolj tista sredstva, ki jih Uredba izrecno našteva v 3. členu, ampak tudi druga sredstva, ki niso izrecno navedena. Iz navedenega razloga je po presoji sodišča povsem nebistveno, ali imata odrasli hčerki tožnika zakonsko dolžnost, da tožnika preživljata ali ne. Pomembno je to, da sredstva tožniku resnično redno zagotavljata in da je višina teh sredstev dovolj visoka, da presega znesek, ki je naveden v devetem odstavku 10. člena ZDRS.
ZDRS člen 13. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (2007) člen 3. ZUP člen 214. ZUS-1 člen 40, 40/3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - nacionalni razlogi - pridobitev z izredno naturalizacijo - mnenje urada vlade rs za slovence v zamejstvu in po svetu - prosti preudarek
Po določilu prvega odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati ugotovljeno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Po mnenju sodišča izpodbijana odločba tega nima. Pri odločanju o sprejemu v državljanstvo gre za odločanje po prostem preudarku. To pomeni, da lahko organ kljub izpolnjevanju vseh pogojev vlogi prosilca ugodi ali pa ne ugodi. Iz odločbe ni razvidno, ali je bila vloga zavrnjena zato, ker tožnik sploh ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo (v tem primeru do uporabe prostega preudarka niti ne pride), ali pa jih izpolnjuje in je bila vloga zavrnjena ob uporabi prostega preudarka. Vendar mora tudi odločba, ki je izdana ob uporabi prostega preudarka, v obrazložitvi navesti razloge, zakaj je bilo tako odločeno in naveden mora biti obseg in namen prostega preudarka, kot to določa peti odstavek 214. člena ZUP.
pravice iz socialnega varstva - dovoljenje za začasno prebivanje - molk organa
V predmetni zadevi ne gre za primer, ko bi upravna enota po materialnem pravu imela pristojnost odločati o pravicah predlagateljev do zaposlitve ali opravljanja dela, do nujnega zdravstvenega varstva in do izplačila denarne pomoči skupaj z odločbo o izdaji dovoljenja za začasno prebivanje po prvem odstavku 51. člena ZTuj-2. Takšne podlage ni imela niti za izdajo ločene, samostojne pisne odločbe o morebitni zavrnitvi tožnikovih vlog v delu za priznanje socialnih pravic, saj je upravna enota v celoti odločila o zahtevku po prvem odstavku 51. člena ZTuj-2, za kar je bila pristojna (drugi odstavek 86. člena ZTuj-2). Molk organa zato ni mogel nastopiti, saj je z izdajo odločb (v obravnavani zadevi v obliki izkaznic) po naravi stvari molk organa izključen.
tujec - nastanitev v centru za tujce - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - strožji policijski nadzor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je v tem upravnem sporu vložil tožbo, s katero zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži, da po prejemu sodne odločbe nemudoma preneha izvajati ukrep bivanja tožnika pod strožjim policijskim nadzorom v centru. Vendar pa tožnik pravnega interesa za takšno tožbo ne izkazuje več, saj je toženka izdala sklep (ki je bil tudi vročen tožniku), iz katerega izhaja, da tožniku ukrep strožjega policijskega nadzora preneha.
ZZSDT člen 11. ZTuj-2 člen 37. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
soglasje - izdaja soglasja - zbirna odločba - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Soglasje (ali nesoglasje) Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je le ena od podlag za odločitev tožene stranke o zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca, kar pomeni, da s takim (ne)soglasjem o tej zahtevi še ni odločeno. Odločba, s katero tožena stranka odloči o zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca, je namreč t.i. zbirna odločba, ki jo izda pristojna upravna enota s sodelovanjem drugih organov, tudi ZRSZ. Odločitev ZRSZ torej ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
ZTuj-2 člen 37. ZZSDT člen 4, 4/1, 4/1-8, 42, 42/1, 42/1-3.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - denarna kazen - pravica do izjave
Le z vročitvijo celotnega dokumenta je stranki zagotovljena oz. omogočena pravica da se izjavi o vseh pomembnih dejstvih in okoliščinah in pravica do pritožbe. Upravni organ bi moral tožeči stranki osebno vročiti oba dokumenta zavoda, saj sta šele oba tvorila celotno mnenje oz. nesoglasje, na podlagi katerega je upravni organ odločil.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3, 34, 34/4. ZUS-1 člen 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - stalno ali začasno prebivališče tujca v RS - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - prekluzija
Tožnik ni mogel šteti, da je nesporno, da dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji ima. Njegovo zatrjevanje na glavni obravnavi, da mu obstoja dovoljenja kot nespornega dejstva niti ni potrebno dokazovati, je bilo nelogično in neprepričljivo, kajti organ za brezplačno pravno pomoč je namreč v izpodbijani odločbi izrecno zaključeval drugače, in sicer, da dovoljenja tožnik nima ter prav na ta zaključek vezal zavrnitev brezplačne pravne pomoči. To pa pomeni, da bi obstoj dovoljenja moral tožnik v tožbi – ker je bil glede na skrajšani postopek šele v izpodbijani odločbi seznanjen s tem, da gre za pravno relevantno dejstvo – zatrjevati in predložiti zanj dokaze ali jih vsaj predlagati (52. člen ZUS-1)1. Vendar tožnik tako ni ravnal ter je zato v tem prekludiran.
tujec - odločba o vrnitvi - prehodne določbe - sprememba zakona
Ker je bila predhodna prva odločba o odstranitvi dne 24. 5. 2021 že pravnomočna, to pomeni, da se je postopek v zvezi z izdajo nove odločbe o vrnitvi (s podaljšanim rokom) začel po nastopu začetka veljave ZTuj-2F, kar je tožena stranka pravilno ugotovila in posledično uporabila pravilno pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe. Uporabljalo je besedilo ZTuj-2, ki je že vključevalo novelo F.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/3, 78, 78/1, 81, 81/2, 85. ZUP člen 214.
tujci - omejitev gibanja tujcu - odstranitev tujca iz države - direktiva o vračanju - nastanitev v centru za tujce - neobrazložena odločba - obrazložitev brez bistvenih razlogov za odločitev
Toženka je v izrek izpodbijane odločbe zajela obširno navedbo dejanskih okoliščin, ki sicer lahko pomenijo dejansko stanje, torej dejansko podlago za odločanje v zadevi, ne sodi pa to v sam izrek kot tisti del upravne odločbe, ki postane dokončen in pravnomočen. Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni jasno razvidno, kateri razlog je bil podlaga za odreditev omejitve gibanja tožniku v konkretnem primeru.
ZTuj-2 člen 37, 37/1. ZZSDT člen 17, 18. ZUP člen 214, 214/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - soglasje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Soglasje po ZZSDT za enotno dovoljenje za prebivanje in delo ni vedno nujno potrebno.
Tožena stranka je očitno pomotoma prezrla, s tem ko v svoji obrazložitvi, navaja, da gre v obravnavanem primeru za izdajo dovoljenja, ne pa za podaljšanje predhodno že izdanega oziroma pridobljenega dovoljenja. Ker je tako v tem delu obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju z njenim izrekom, je obrazložitev bistveno pomanjkljiva.
Ker je tožena stranka izpodbijani akt izdala izključno na podlagi dejstva, da Zavod ni izdal soglasja, Zavod pa ni ugotovil, da ni izpolnjen pogoj iz 1. ali iz 2. alineje 1. odstavka 18. člena ZZSDT, je utemeljen tudi tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava.
ZTuj-2 člen 76c, 76c/2, 76c/2-1, 76c/3, 77. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - nastanitev v centru za tujce - hišni red - kršitev pravil - strožji policijski nadzor - izpodbijana odločba - pomanjkljiva obrazložitev - pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločba v obrazložitvi navaja le zakonsko podlago za izrek ukrepa bivanja pod strožjim policijskim nadzorom, ne pa tudi razlogov, ki so narekovali tako odločitev, zato izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.
tujec - nastanitev v centru za tujce - kršitev pravic - strožji policijski nadzor - pomanjkljiva obrazložitev - izrek odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V primeru odreditve ukrepa odstranitve tujca iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter ločene nastanitve v posebej varovani sobi, kot je bil tožniku izrečen z izpodbijano odločbo, mora toženka v obrazložitvi pisne odločbe utemeljiti, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 76.c člena ZTuj-2, ter pri izbiri ukrepa upoštevati tudi tretji odstavek 76.c člena ZTuj-2 in vse to v odločbi tudi konkretno obrazložiti.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Tožnica navaja, da je julija 1991 v službi dobila dopust in z otrokoma odšla v Zrenjanin k svojim staršem, vendar se je v RS nameravala vrniti. Zato po njenem mnenju ni dopustno šteti, da je v smislu določb ZUSDDD že takrat zapustila RS. Trdi, da je kot dolgotrajnejšo odsotnost mogoče šteti šele odsotnost po nezakonitem izbrisu 26. 2. 1992, ki ji je onemogočil vrnitev v RS. Ustavno sodišče je v odločbi Up-268/20-12 sprejelo stališče, da bi morali izbrisanim osebam priznati enak položaj kot tujcem, ki so pridobili pravico do stalnega prebivanja. Ti so smeli RS zapustiti in se vanjo v roku enega leta vrniti, ne da bi jim prenehalo dovoljenje za stalno prebivanje.
dovolitev zadrževanja - odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi - zahteva stranke - zavrženje vloge - ustavno skladna razlaga
Ustavno skladna razlaga 73. člena ZTuj-2 je po presoji sodišča taka, da ima zato, ker se odloča o pravici, opredeljeni v prvem odstavku 73. člena Ztuj-2, tudi stranka pravico začeti postopek, v katerem se odloča o tej pravici in je treba tako zahtevo vsebinsko obravnavati. Ker se odloča o njuni pravici, sta po presoji sodišča (tudi) tožnika tista, ki lahko začneta upravni postopek.
begunec - istovetnost osebe - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski člani - pravica do izjave
Za dokazovanje istovetnosti družinskih članov begunca in njegovega družinskega razmerja ne morejo veljati enako stroga pravila kot za druge tujce, ki uveljavljajo pravico do združitve družine – tako glede dokaznih zahtev za predložitev uradnih listin kot glede posledic, če listine niso predložene.
Ko je tožnik navedel dovolj okoliščin, ki kažejo na to, da je komunikacija med njim in njegovo ženo zelo otežena, bi tožena stranka morala družinske vezi tožnika z njegovo ženo in njeno istovetnost preveriti tudi s pomočjo mednarodnih organizacij v skladu s tretjim odstavkom 47.a člena ZTuj-2. Tudi v prvem odstavku 173. člena ZUP je namreč določeno, da listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih priskrbi organ, ki vodi postopek.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37a, 37a/1.
upravni spor - aktivna procesna legitimacija - aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - delodajalec - zavrženje tožbe
Po določbi prvega odstavka 37.a člena ZTuj-2 lahko prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja vloži tujec ali njegov delodajalec. Če prošnjo vloži tujčev delodajalec, lahko opravlja tudi druga dejanja v postopku v skladu s tujčevim pooblastilom, ne more pa se mu vročiti izdanega enotnega dovoljenja. V obravnavani zadevi ni sporno, da je prošnjo za tujca vložila tožeča stranka kot delodajalec. Zgolj s tem dejanjem pa ni pridobila statusa stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku. Delodajalcu je namreč z navedeno zakonsko določbo dana le procesna legitimacija, ki nima podlage v stvarni materialno-pravni legitimaciji (pravici do prebivanja), glede nadaljnjih procesnih dejanj pa lahko delodajalec nastopa le kot pooblaščenec tujca.
ZUP člen 274. ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-2, 36, 36/1, 36/1-6.
dovolitev zadrževanja - zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ugotovitvena tožba - tožbeni predlog - akt, ki očitno ne posega v tožnikovo pravico
Pravico do zadrževanja v Republiki Sloveniji podeljuje odločba o dovolitvi zadrževanja le tujcu, ki je v postopku odstranitve, zaradi česar je logično, da o dovolitvi zadrževanja ni mogoče odločati, če je bil tujec že odstranjen. Zato si tožnik, glede na to, da v Republiki Sloveniji ni več v vrnitvenem postopku, po presoji sodišča z odpravo sporne odločbe, izdane v upravnem postopku po nadzorstveni pravici, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Morebitna ugoditev tožbi, odprava izpodbijane odločbe tožene stranke, odprava 2. točke izreka odločbe o dovolitvi zadrževanja po nadzorstveni pravici in dovolitev zadrževanja na podlagi prve in sedme alineje drugega odstavka 73. člena ZTuj-2, glede na navedeno okoliščino namreč ne bi imeli nobenega učinka.
tujci - socialne in ekonomske pravice - dopolnilna sodba - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe
O zahtevkih, za katere tožeče stranke predlagajo izdajo dopolnilne sodbe, torej o pravici zdravstvene in osnovne oskrbe, kakor tudi o pravici šolanja otrok in o dolžnosti izdati izkaznico s strani Centra za tujce, je bilo že odločeno, in sicer z osnovno delno odločbo, zaradi česar je bilo treba predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker je ta neutemeljen, zavrniti.