ZTuj-2 člen 61, 61/1, 61/1-1, 62, 62/3. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
tujec - dovoljenje za stalno prebivanje - odpoved prebivanja v Sloveniji - nevarnost za varnost in obrambo države - izgon tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Zakonodajalec je kot enega od ukrepov, ki imajo cilj zagotoviti javni red in varnost, določil tudi možnost odpovedi stalnega prebivanja tujcu, in to takrat, ko stori kaznivo dejanje, za katerega mu je izrečena nepogojna zaporna kazen, daljša od treh let. Brez dvoma bo tožniku izrečena odpoved stalnega prebivanja posegla v uresničevanje njegove pravice do družinskega življenja in posegla v vezi, ki ga vežejo na Republiko Slovenijo, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni, da je zato ukrep tudi nesorazmeren.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - zavrženje pritožbe - zavrženje prošnje
V zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo kakor tudi podaljšanje enotnega dovoljena po tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 pritožba ni dovoljena. V tretjem odstavku 87. člena ZTuj-2 je določeno, da pritožba ni dovoljena ne samo zoper odločbo, ampak tudi zoper sklep, ki ga izda upravna enota v upravni zadevi izdaje prvega enotnega dovoljenja.
Ker je v navedeni zadevi pritožba izključena z materialnim zakonom, glede na drugi odstavek 258. člena ZUP ni dovoljena tudi zoper sklep, ki ga v navedeni upravni zadevi izda upravna enota, pa čeprav je v tretjem odstavku 129. člena ZUP sicer določeno, da je zoper sklep o zavrženju zahteve dovoljena pritožba.
Če je stranki izdan upravni akt v enostopenjskem upravnem postopku, kjer ni pritožbe, ni stranka v ničemer prikrajšana do pravice do pravnega sredstva, saj ima v takem primeru pravico do sodnega varstva v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem RS.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 2.
dovoljenje za stalno prebivanje - zagotovljena sredstva za preživljanje - izplačilo plače v gotovini
Glede na to, da v prvem odstavku 2. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljena za prebivanje izrecno piše, da je možno plačo izkazati ne samo z plačilnimi listinami in izpiski s transakcijskega računa, ampak so navedeni tudi „drugi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov“, po presoji sodišča to pomeni, da lahko tujec na kakršenkoli način izkazuje, da je plačo tudi dejansko prejel na takšen ali drugačen način.
Tožnik ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje samih pogojev za izročitev, v upravnem delu postopka izročitve ne more več uspešno uveljavljati, če se dejansko stanje zadeve od pravnomočne odločitve pristojnih kazenskih sodišč ni v ničemer spremenilo.
Dokazno breme izkazovanja verjetnosti obstoja konkretnega tveganja oziroma nevarnosti je na strani tožnika.
V upravnem delu izročitvenega postopka je treba upoštevati (tudi) konvencijsko pravo (EKČP), vendar le, če gre za nova dejstva, ki utemeljujejo ugotovitev kršitve konvencijskih pravil. Presoja konvencijskih kršitev v upravnem delu izročitvenega postopka pa ni bila mogoča le, če bi tožnik navedel nove razloge, ki bi utemeljevali uporabo konvencijskega prava, torej razloge oziroma dejstva, ki jih do sedaj v sodnem postopku še ni navajal.
ZTuj-2 člen 76, 81, 81/2. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tujci - omejitev gibanja - omejitev gibanja tujcu - omejitev gibanja tujcu, ki mora zapustiti državo - nastanitev v centru za tujce - razlogi za omejitev gibanja - presoja razlogov, na katerih omejitev gibanja temelji - direktiva o vračanju - obrazložitev odločbe - nepopolna obrazložitev odločbe - nepopolna obrazložitev odločbe tožene stranke - začasna odredba - začasna odredba v upravnem sporu
Pridržanje tujca je upravičeno samo, če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna, zato mora policija, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, vedno presoditi tudi sorazmernost izrečenega ukrepa, takšna presoja pa mora biti v odločbi o pridržanju ustrezno obrazložena (tako tudi upravnosodna praksa, glej zadeve II U 132/2015, I U 1051/2016, I U 598/2017, III U 250/2017, III U 63/2022, III U 78/2022 in druge). Ta presoja mora biti opravljena tudi brez posebne prošnje tujca, kar izhaja tako iz določb Direktive o vračanju, kot tudi iz tretjega odstavka 76. člena ZTuj-2. V konkretni zadevi pa je toženka zgolj povzela dosedanji tek postopka, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa ni (kakorkoli) razvidno, da bi toženka opravila presojo sorazmernosti izrečenega ukrepa in katere konkretne okoliščine naj bi pri tej presoji upoštevala.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/3, 85. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
tujci - omejitev gibanja tujcu - direktiva o vračanju - nezakonito prebivanje v rs - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa - neobrazložena odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Pridržanje tujca upravičeno samo, če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna. Zato mora policija, upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, vedno presoditi tudi sorazmernost izrečenega ukrepa, takšna presoja pa mora biti v odločbi o pridržanju ustrezno obrazložena, opravljena pa mora biti tudi brez posebne prošnje tujca. Obrazložitev izpodbijane odločbe je pomanjkljiva že zato, ker v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni vsebovana presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa oziroma niso navedeni konkretni razlogi, zaradi katerih je mogoče šteti, da je izrek takega ukrepa v tožnikovem utemeljen glede na individualne konkretne okoliščine na strani samega tožnika ter da je tak ukrep v tožnikovem primeru tudi nujen in sorazmeren v ožjem pomenu te besede.
ZUSDDD člen 1, 1/1. ZTuj-1B člen 14, 14/1, 14/1-1. ZTuj-1 člen 41, 41/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
dovoljenje za stalno prebivanje - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - neprekinjeno bivanje v Republiki Sloveniji - središče življenjskih interesov
Dolžina časa trajanja odsotnosti, ki bi izkazovala dalj časa trajajočo odsotnost nad skupno deset mesecev, v postopku ni bila niti izkazana niti dokazana, temveč je nedvomno izkazano dolgotrajno tolerirano bivanje tožnika in njegove družine s strani R. Slovenije.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37.a, 37.a/4. URS člen 22.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - izdaja soglasja - zbirna odločba - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker tožena stranka ni v ugotovitvenem postopku, v katerem bi bila tožniku zagotovljena vsa procesna jamstva, ugotovila vseh dejstev, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, določila pomena upoštevnih predpisov in utemeljila svoje pričakovane odločitve ter šele nato svojih ugotovitev predložila Zavodu v potrditev, je tožniku onemogočila, da bi se lahko učinkovito izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih z vidika izpolnjevanja pogojev, ki jih v obravnavani zadevi utegne zahtevati delodajalec. Zato je tožena stranka kršila pravico iz 22. člena Ustave, s čimer je podana bistvene kršitve pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
tujec - odstranitev tujca iz države - prepoved vstopa v državo - nezakonito prebivanje v rs - pravica do zasebnega in družinskega življenja - združitev družine
Izrečena odstranitev tožnika iz države je brez dvoma ukrep, ki bo posegel v tožnikovo pravico do zasebnosti in družinskega življenja, vendar pa njegova dejanja v Republiki Sloveniji od leta 1990 dalje (ponavljajoča se premoženjska kazniva dejanja, nezakonito bivanje, razveza zakonske zveze s ciljem pridobivanja socialnih ugodnosti in transferjev, delo na črno, neaktivnost v smislu poskusov ureditve statusa bivanja) kažejo na tožnikov odklonilen in nekritičen odnos do spoštovanja pravnega reda, zato sodišče meni, da je pravica do zagotavljanja javnega reda in varnosti, ki se odraža v zahtevi po spoštovanju pravnega reda, v konkretnem primeru močnejša od tožnikove pravice do zasebnosti in družinskega življenja.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-6. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2022) člen 2. ZUP člen 10.
dovoljenje za stalno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - podrejanje pravnemu redu - dokazna ocena
Toženka je (vsaj) preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije zato, ker naj bi predložila prirejeno pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 10. 2017. Sklepanje toženke, da je prirejena zato, ker jo je tožničin mož sklenil le nekaj dni pred podajo tožničine prošnje in zato, ker je tožničin mož izjavil, da opravlja ves čas enako delo, upoštevajoč izvedene dokaze, po presoji sodišča ne prepriča.
Dokazna ocena in zaključki toženke, ki jih toženka utemeljuje zgolj z nekaterimi selektivno izpostavljenimi navedbami tožničinega moža na njegovem zaslišanju, brez presoje celotne izpovedi in presoje vseh dokazov skpaj, ne zadosti zahtevam iz 10. člena ZUP.
ZTuj-2 člen 67, 67/4, 73, 73/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tujci - nezakonito prebivanje - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - dovolitev zadrževanja - pravica do družinskega življenja - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja sodišča ni bil več v postopku odstranitve, saj je bila njegova odstranitev izvršena, tožnik pa se je v Republiko Slovenijo kasneje legalno vrnil in v njej legalno prebival. Glede na navedeno si tožnik svojega pravnega položaja z morebitno ugoditvijo njegovi tožbi in odpravo izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu ter vrnitvijo zadeve v ponoven postopek svojega pravnega položaja ne more izboljšati. V Sloveniji namreč prebiva legalno in ga ni moč ponovno odstraniti na podlagi že izvršene odločbe o odstranitvi.
ZTuj-2 člen 37a, 37a/4, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDT člen 4, 4/1, 4/1-8, 16, 16/1, 27, 27/2, 27/2-1, 27/2-3.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zaposlovanje tujcev - izdaja soglasja - vročitev listin - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave
Strankam v upravnem postopku mora biti omogočeno, da se seznanijo s celotno vsebino soglasja kot akcesornega akta, saj se sicer ne morejo izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahtevata 9. člen ZUP in 22. člen Ustave RS. Organ, ki izda odločbo, se mora do soglasja kot akcesornega akta opredeliti tudi v obrazložitvi odločbe, saj se lahko izdana odločba izpodbija tudi iz razloga pomanjkljivosti samega soglasja, zato mora biti stranki dokument, s katerim organ poda soglasje oz. nesoglasje, osebno vročen in zgolj seznanitev z „izidom“ v obliki pisnega obvestila ne zadošča.
ZTuj-1 člen 41, 41/1. ZUSDDD člen 1, 1/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pogoji za izdajo dovoljenja - dovoljenje za stalno prebivanje - državljani drugih republik nekdanje SFRJ - dejansko življenje v RS - neprekinjeno bivanje v RS - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - načelo sorazmernosti - središče življenjskih interesov
Glede na dolgoletno bivanje tožnice v RS in ugotovitev, da je tukaj središče njenih življenjskih interesov ter da je v RS razvila čvrste osebne in družinske vezi, pozitivne obveze države za realizacijo posameznikove pravice do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja iz prvega odstavka 8. člena EKČP državi nalagajo, da tožničin položaj uredi.
ZTuj-2 člen 33, 33/3, 52, 55, 55/1, 55/1-6. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (2012) člen 9. ZUP člen 10, 237, 237/2, 237/2-7.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - zagotovljena sredstva za preživljanje - nedoločen pravni pojem - obrazložitev odločbe
Ocena, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS, je primarno prepuščena organu, ki odloča o izdaji dovoljenja, ta pa jo mora posebej obrazložiti.
Razlaga navedenega nedoločenega pravnega pojma, ki jo je v obravnavani zadevi sprejela tožena stranka, presega okvire možne razlage, ki jo dopuščajo ustaljene metode razlage prava. Organa sta namreč nedoločni pravni pojem iz 6. alineje 1. odstavka 55. člen ZTuj-2 utemeljevala z dvema ugotovitvama. Najprej z ugotovitvijo, da je tožnik v postopku predložil listine (aneks k pogodbi o zaposlitvi, plačilne liste in obrazce za obračun potnih stroškov), ki so bile po oceni organa prirejene z namenom, da bi izkazal izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, ki je po tretjem odstavku 33. člena ZTuj-2 med drugim zahtevano za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Nato pa z ugotovitvijo, da je posledično zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 235. in 253. členu KZ-1 zoper tožnika vložena kazenska ovadba. Takšna razlaga pa je po oceni sodišča vsaj preuranjena, saj okoliščine, ki jih tožena stranka kot dejansko podlago sprejete odločitve navaja v svoji obrazložitvi, (še) ne morejo predstavljati utemeljenih razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Ne organ prve stopnje ne tožena stranka nista argumentirano pojasnila, na podlagi česa sklepata na obstoj okoliščin, zaradi katerih se lahko zavrne izdajo zaprošenega dovoljenja za stalno prebivanje. V svoji dokazni oceni se namreč nista opredelila do tožnikovih pojasnil glede razlogov za sklenitev aneksa (tako časovnih kot tudi vsebinskih), dejanske izvedbe službenih poti (obstoja evidence tožnika in obrazcev prevoza na delo delodajalca) in nekaznovanosti, saj sta se le sklicevala na ugotovitev, da je zoper tožnika vložena kazenska ovadba.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - bivanje v RS - nezaposlenost - razveljavitev dovoljenja
Organ je pravilno odločil, ko je razveljavil tožnikovo enotno dovoljenje za prebivanje in delo v RS, saj tožnik daljši čas (podaljšane) veljavnosti enotnega dovoljenja ni imel ustreznega zdravstvenega zavarovanja in tudi v tem obdobju ni bil zaposlen ter ni bival v RS. Ob presoji pogojev za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, je treba upoštevati tudi namen izdaje takega dovoljenja, in sicer da lahko tujec, ki mu je bilo dano dovoljenje za prebivanje za določen namen, biva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo dovoljenje dano. Ta namen je pri izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo že po jezikovni razlagi v tem, da se tujcu daje dovoljenje za prebivanje v RS zato, ker ima tujec tu delo. Tožnik pa v RS ni bil niti zaposlen niti zdravstveno zavarovan, celo niti bival ni v RS, saj je bil pred preverjenjem tri mesece na začasnem delu v Belgiji.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/3, 78, 78/1, 85. ZUP člen 214.
tujci - omejitev gibanja tujcu - direktiva o vračanju - nastanitev v centru za tujce - obrazložitev odločbe - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev
V izreku izpodbijane odločbe je navedeno, da je ukrep omejitve gibanja tožniku in njegove namestitve v center za tujce odrejen na podlagi druge alineje prvega odstavka 76. člena ZTuj-2, ker je tožnika v skladu z mednarodno pogodbo treba izročiti pristojnemu organu, in sicer italijanskim varnostnim organom, ta izročitev pa ni izvedljiva takoj. To toženka ponovi tudi v obrazložitvi odločbe, iz nadaljevanja obrazložitve pa nato izhaja, da je iz EURODAC izpisa razvidno, da je bil tožnik nazadnje obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito v Švici in da bo zato vračan po Dublinski uredbi. Tega toženka ne obrazloži oziroma ne utemelji.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje - molk - pravna domneva - domneva umika
Pooblaščenec je v enem delu vlogo dopolnil in sicer je za tožnika uredil zdravstveno zavarovanje. Ni pa vloge dopolnil v preostalem delu, to je glede predložitve plačilnih list in izpisa iz transakcijskega računa. V tretjem odstavku 90. člena ZTuj-2 je navedeno, da se molk stranke šteje za umik zahteve le v primeru, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravi nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka. V navedeni zadevi pa ta zakonski pogoj za fikcijo umika zahteve ni izpolnjen, saj je bilo zdravstveno zavarovanje za tožnika urejeno in je bila vloga v enem delu dopolnjena.
sprejem v državljanstvo - zavrženje vloge - prepozna vloga - materialni zakonski rok - zavrnitev tožbe
Tožnik je 18. 2. 2019 vložil vlogo za sprejem v državljanstvo RS po 40. členu ZDRS, zato je pravilna in zakonita odločitev tožene stranke, ki je njegovo prošnjo zavrgla, saj gre za materialni zakonski rok za vlaganje prošenj, ki je potekel 29. 11. 2003 in ga tudi po presoji sodišča ni mogoče podaljševati.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/1-4, 10/8, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1, 2/1-6, 3, 3/1.
sprejem v državljanstvo - pogoj nepretrganega prebivanja v RS - dejansko življenje - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji - zagotovilo o sprejemu v državljanstvo - ugoditev tožbi
Tožena stranka se ne opredeli do tega, na kakšen način se je prekinila trajna povezava med tožnico in RS, ter ni ocenila celotno ostale dokaze, ki jih je izvedel organ prve stopnje, ki nasprotujejo sporni ugotovitvi, da je tožnica dejansko bivanje v RS prekinila z domnevnim bivanjem 60 dni v Švici in 17 dni v BiH, zaradi česar tožnica ne izpolnjuje pogoja 10-letnega dejanskega bivanja v Sloveniji, od tega zadnjih 5 let pred vložitvijo prošnje neprekinjeno.
Kot sredstva, ki prosilcu zagotavljajo materialno in socialno varnost, je upoštevati vse, kar ima svojo denarno vrednost in je lahko predmet prosilčevega razpolaganja. To pa niso samo denarni prejemki, ampak tudi ostalo prosilčevo premoženje (nepremičnine, premičnine večje vrednosti, poslovni deleži v družbi itd.).
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - obrazložitev odločbe - dovoljenje za prvo prebivanje - nedoločen pravni pojem
Tožena stranka je odločitev o zavrnitvi tožničine zahteve utemeljila le z njeno predkaznovanostjo, brez upoštevanja teže storjenega kaznivega dejanja in predvsem presoje tožničinega vedenja v času, ki je minil od storitve kaznivega dejanja. Zato njena dokazna ocena ni metodološko pravilna, torej vestna, skrbna ter analitično sintetično, kot taka pa ne omogoča ugotovitve o obstoju razlogov za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.