dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - dopolnilna odločba - ugotovitev stalnega prebivanja
Predmet spora je dopolnilna odločba, s katero je ugotovljeno, da se šteje, da je imel tožnik v RS dovoljenje za stalno prebivanje od 26. 2. 1992 do 23. 11. 1993 na naslovu A. Navedenih podatkov tožnik v tožbi ne izpodbija, poleg tega pa ne uveljavlja nobenega izmed tožbenih ugovorov v smislu določil 1., 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 27. člena ZUS-1.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem
Tožnik je na ustnem zaslišanju navedel, da je zapustil Republiko Slovenijo že meseca maja 1990, in vse do leta 2008, ko je vložil predmetno prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni nikoli zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. V Slovenijo se do leta 2008 ni več vrnil. Razlog za dolgoletno odsotnost tožnika izven Republike Slovenije je tudi v njegovi sferi in zaradi tega niso bile ves čas podane okoliščine, ki bi mu preprečevale nadaljnje bivanje v Slovenije. Te okoliščine bi morale biti ves čas podane, da bi bilo možno sprejeti stališče, da so bili razlogi za odsotnost izven njegove sfere. Tožnikova 17 letna odsotnost iz Republike Slovenije je tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Možnost tožnika, da se izjavi o bistvenih elementih zadeve pred izdajo odločbe ni sama sebi namen, ampak ta ustavno-pravni standard z vidika ZUP pomeni, da mora tožena stranka upoštevati in vzeti v presojo tudi dejstva, ki jih v postopku navede tožnik. Tožena stranka mora namreč zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito odločitev, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ne pa da tožena stranka v dokazno oceno vključi le dejstva, ki govorijo proti tožnikovemu zahtevku.
dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka - obrazložitev sklepa
Izpodbijani sklep o dovolitvi obnove postopka je bil izdan po uradni dolžnosti. Ker je obnova izredno pravno sredstvo, je dopustna le ob pogojih, ki jih ZUP taksativno določa kot obnovitvene razloge. Ker iz obrazložitve ni razvidno, na katerih podatkih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru podan obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, so razlogi izpodbijanega sklepa pomanjkljivi do tolikšne mere, da ni mogoč njegov preizkus glede pravilnosti in zakonitosti odločitve. Takšna bistvena pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa narekuje njegovo odpravo in vrnitev v ponovno odločanje toženi stranki.
ZTuj-1 člen 32, 32/5, 43, 43/1, 43/1-7, 52. URS člen 14, 14/2. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 138, 138/1.
dovoljenje za prvo prebivanje v RS - dovoljenje za prvo prebivanje v RS zaradi zaposlitve ali dela - načelo enakosti pred zakonom - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - načelo zaslišanja stranke - varstvo pravic strank
Splošno načelo enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave je obvezujoče pravno načelo tudi za upravne organe v upravnem postopku, ko gre za odločanje o dovoljenju za prvo prebivanje zaradi dela oziroma zaposlitve. Obveznost spoštovanja tega načela je v teh upravnih zadevah sicer specifična, kajti zaradi njihove ekonomsko-politične narave ima upravni organ določeno polje proste presoje, znotraj katere izda ali pa ne izda upravnega dovoljenja. Razlike v obravnavanju vlog, do katerih prihaja na podlagi izvajanja določene upravne politike, so dopustne samo, če imajo objektivno in upravičeno podlago, v nobenem primeru pa ne smejo biti diskriminatorne (v negativnem smislu) na podlagi določenih osebnih okoliščin, kot so na primer: rasa, vera, narodnost, spol. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka upoštevati zatrjevanja tožeče stranke glede (morebitne) prakse odločanja v tovrstnih primerih, ko gre za zavrnjene prosilce za azil, ki jim je izdano dovoljenje po 52. členu ZTuj-1 in se jim dovoljenje za prvo prebivanje zaradi dela in zaposlitve vroča v tujini, ter ponovno odločiti o zadevi ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom.
dovoljenje za začasno prebivanje - delovno dovoljenje - podatki iz uradnih evidenc
Po določilu 2. alineje 1. odstavka 44. člena ZTuj-1 pristojni organ razveljavi dovoljenje za začasno prebivanje, če naknadno nastopijo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja. Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela pa se lahko izda tujcu, če ima delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (1. odstavek 32. člena ZTuj-1). Tožena stranka se je lahko oprla na uradne evidence, ki so izkazovale, da je bilo osebno delovno dovoljenje odjavljeno.
prebivanje tujcev - dovoljenje za prvo prebivanje - domneva o nepodrejanju pravnemu redu RS - odločba o prekršku - odločanje po prostem preudarku
Tožnici je bila izdana odločba o prekršku, ker se je po poteku dovoljenja za prvo prebivanje v RS v državi nahajala nezakonito, saj pred potekom roka ni podala prošnje za podaljšanje dovoljenja. To pomeni, da je šlo za prekršek po ZTuj in to prav na področju, ki se nanaša na dolžnost tujca, da pravočasno poskrbi za podaljšanje bivanja. Navedeno utemeljuje domnevo, da tujec po izteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje v RS le-te ne bo prostovoljno zapustil in da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
43. člen ZTuj ne omogoča odločanja po prostem preudarku. Upravni organ je, čim nastopi katera izmed okoliščin iz 1. odstavka 43. člena ZTuj, dolžan vlogo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v RS zavrniti.
ZTuj-1 člen 43, 43/1, 43/1-5. ZUS-1 člen 71, 71/2.
prebivanje tujcev - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi dela - domneva o nepodrejanju pravnemu redu
Tožena stranka je obstoj razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, ugotovila dovolj prepričljivo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožnik s pavšalnimi navedbami ni uspel omajati.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - zaslišanje stranke - možnost sodelovanja stranke v postopku
Sodelovanje tožnika kot stranke v postopku bi bilo nujno potrebno, da bi se izjasnil o dejstvih in okoliščinah prebivanja v državi po letu 1992 in predlagal morebitne priče, ki bi njegove navedbe lahko potrdile, ali pa predložil listinske dokaze, ki bi izkazovali njegovo dejansko prebivanje. Po presoji tožene stranke namreč tožnik ni uspel dokazati dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od leta 1992 do 2005, ko je vložil prošnjo. Dokazna ocena tožene stranke pa je po presoji sodišča posplošena in zato njen sklep, da tožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izdajo dovoljenja, preuranjen. Tožniku namreč v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča ni bila v skladu z določili 9. in 138. člena ZUP in natančnimi napotki sodišča iz prvotne sodbe na učinkovit način dana možnost sodelovanja v postopku. Od izdaje sodbe do izdaje izpodbijane odločbe je kot stranka prejel le eno vabilo na ustno zaslišanje. To zaslišanje pa je bilo razpisano 11 mesecev prej. Kljub temu upravni organ tožnika ni več ponovno povabil k sodelovanju v postopku (v ustni ali pisni obliki) niti po izdaji sodbe tega sodišča, s katero je sodišče zaradi molka uprave toženi stranki odredilo rok 60 dni za izdajo odločbe v zadevi.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-3. ZUP člen 168, 168/1, 168/2.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pogoj vzajemnosti - dokazovanje vzajemnosti
Tožena stranka je zavzela stališče, da bi moral tožnik pridobiti javno listino, s katero se potrjuje, katero pravo velja v tuji državi, ter ugotovila, da med državama ne obstaja mednarodna pogodba, zaradi česar bi bil tožnik upravičen do brezplačne pravne pomoči le pod pogoji vzajemnosti. Takšna obrazložitev je pomanjkljiva, saj sodišče ne more preizkusiti pravilnosti odločitve oziroma ugotovitve tožene stranke, da med državama ne obstaja mednarodna pogodba ter da ne obstaja vzajemnost glede uporabe prava, ki ureja področje dodelitve brezplačne pravne pomoči. Zgolj zatrjevanje teh dejstev ne zadostuje za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve.
Nepravilno je tudi stališče tožene stranke, da bi moral tožnik sam pridobiti dokaz o vzajemnosti in o tujem pravu pridobiti javno listino. Po določbi 2. odstavka 168. člena ZUP lahko organ breme dokazovanja prevali tudi na stranko, vendar v obravnavani zadevi iz upravnih spisov niti iz obrazložitve odločbe ni razvidno, da bi tožena stranka zahtevala predložitev javne listine od tožnika. Če je menila, da bi dokaz o tujem pravu moral priskrbeti tožnik, bi morala to od njega izrecno zahtevati.
ZTuj-1 člen 9, 9/1, 20, 20/1, 20/1-1. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 3. 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o Schengenskih mejah) člen 5, 5/1, 5/1-d.
gibanje oseb prek meja - razlogi za zavrnitev vizuma - razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem - ukrep v postopku izbrisa
Za tožnika je razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem (SIS), razpisala pa ga je Republika Italija in ta ukrep še vedno velja. Tožnik temu niti ne oporeka, pač pa le navaja, da je v teku postopek izbrisa tega ukrepa. Dokler postopek izbrisa ni končan, je ukrep še vedno v veljavi in ga je treba spoštovati.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - dejansko življenje v Sloveniji
Vojne razmere je kot razlog za upravičeno odsotnost možno upoštevati le, dokler je vojna trajala. Od konca vojne v Bosni in Hercegovini pa do tožnikovega povratka v Republiko Slovenijo je v letu 2007 minilo 11 let, to pa je zelo dolgo obdobje in v tako dolgem času bi se lahko tožnik vrnil v Slovenijo, če bi bil njegov namen, da si življenje ponovno uredi v Republiki Sloveniji. V tem obdobju bi morala biti izkazana določena aktivnost, da si je prizadeval za vrnitev v Slovenijo.
dovoljenje za prebivanje - razveljavitev dovoljenja za prebivanje - dejansko stanje v času izdaje odločbe
Naknadno izdano delovno dovoljenje z veljavnostjo od 9. 10. 2009 do 8. 10. 2010, ne more imeti vpliva na dne 31. 8. 2009 izdano odločbo, saj takrat tožnik ni imel izdanega delovnega dovoljenja. Zato je odločitev o razveljavitvi dovoljenja za začasno prebivanje za obdobje od 5. 3. 2009 do 2. 3. 2010 pravilna in zakonita.
dovoljenje za prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja
Zavrnitev izdaje delovnega dovoljenja za prebivanje ureja 43. člen ZTuj-1, na podlagi katerega se dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji ne izda, med drugim, če obstajajo resni razlogi za domnevo, da tujec po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil Republike Slovenije (3. alineja 1. odstavka) ali če obstajajo razlogi z domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije (5. alineja 1. odstavka). Ker tožnica ne pozna statusa podjetja, kjer bi bila zaposlena, ne pozna pravnega reda Republike Slovenije ter ji niso poznana pravna določila s področja gradbeništva, obstaja dvom, da bi resnično opravljala dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev tujca
Postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev je določen v ZKP v členih od 521 do 537. Pogoje, ki so za izročitev določeni v 522. členu ZKP, mora ugotoviti senat okrožnega sodišča s sklepom, zoper katerega ima tujec pravico do pritožbe na sodišče druge stopnje (528. člen ZKP). Zadeva pa se pošlje ministru, pristojnemu za pravosodje, po pravnomočnosti navedenega sklepa (529. člen ZKP). Minister šele po tem izda odločbo, s katero izročitev dovoli ali ne dovoli (530. člen ZKP). Pristojno okrožno sodišče je s sklepom ugotovilo, da so zakoniti pogoji za izročitev tujca izpolnjeni in da je tožnik izkoristil možnost pritožbe zoper tak sklep v sodnem postopku. Sodišče je zato v upravnem sporu presojalo zakonitost uporabe (le) tistih zakonskih določb, ki jih je v izpodbijani odločbi morala uporabiti tožena stranka.
Tujcu, za katerega se zahteva izročitev po določbah ZKP, mora biti pravica do pribežališča že priznana v času odločanja tožene stranke.
ZTuj-1 člen 42, 42/1. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 25/1, 96.
dovoljenje za prvo prebivanje - ukrep zavrnitve vstopa
Tožena stranka je pravilno interpretirala določilo 25(1) člena Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, in sicer, da se v primeru razpisanega ukrepa zavrnitve vstopa, česar tožnik v tožbi niti ne zanika, vloga za dovoljenje za bivanje praviloma zavrne. Ker humanitarni razlogi ali mednarodne obveznosti na narekujejo drugačne odločitve, je tožena stranka ravnala pravilno. To pa izhaja tudi iz 96. člena Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ki razpis zavrnitve vstopa veže med drugim tudi na dejstvo, da je bil osebi izrečen prisilen ukrep odstranitve iz države zaradi neupoštevanja nacionalnih predpisov o vstopu ali bivanju tujcev.
tujec - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje
S postopanjem po 8. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 z dne 3.4.2003 se popravlja položaj osebam, ki so ga imele kot državljani drugih republik nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da je poudarek na njihovem položaju kot državljanov teh drugih držav ob izbrisu oziroma ob izdaji dovoljenja za stalno prebivanje. (Kasnejša) pridobitev slovenskega državljanstva zato po presoji sodišča sama po sebi na izdajo dopolnilne odločbe ne vpliva, kolikor so sicer izpolnjeni pogoji iz 8. točke izreka citirane odločbe.
URS člen 25. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2. ZTuj-1 člen 25, 25/1, 25/3, 26, 26/2, 30, 30/1, 32, 32/1, 35. Uredbe (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15 marca 2006 o zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 5/1, 13, 13/2.
zavrnitev vstopa na meji - učinkovito pravno varstvo - odločba v obliki standardiziranega obrazca
Tožnik ima sicer prav, da bi moralo biti v prvostopenjskem aktu, ki je bil izdan na standardiziranem obrazcu, posebej navedeno, katere listine bi moral predložiti za to, da mu ne bi bil zavrnjen vstop, in na podlagi katerega konkretnega zakonskega člena je policist ugotovil enega izmed alternativno postavljenih pogojev iz rubrik pod točko I. standardiziranega obrazca. Šele na tej podlagi ima namreč stranka zagotovljeno pravico do učinkovitega pravnega sredstva v smislu 25. člena Ustave. Temu namenu služi določba 2. odstavka 13. člena Uredbe (ES) št. 562/2006.
Razloge za zavrnitev vstopa pod rubriko I. je treba razlagati tako, da so postavljeni alternativno, ne pa kumulativno, kot navaja tožnik, saj to izhaja iz smisla določbe glede na to, da gre za samostojne in enakovredne razloge. Kršenje pravil o posedovanju potrebnega upravnega dovoljenja za bivanje v Sloveniji zaradi dela in povezavi s tem, da tožnik ob poskusu prehoda meje tudi ni izkazal potrebnega dovoljenja za delo, po oceni sodišča pomeni zadostno grožnjo javnemu redu v smislu uporabe Uredbe (ES) št. 562/2006.
ZTuj-1 člen 65/3, 32, 32/1, 65, 65/3, 32, 32/1, 65. ZUP člen 214, 214/5, 214, 214/5. ZUS-1 člen 40, 40/3, 40, 40/3.
obrazložitev odločbe - dovoljenje za začasno prebivanje - odločanje po prostem preudarku
Ker pooblastilo za odločanje na podlagi prostega preudarka ne vsebuje hkrati tudi pooblastila za neupoštevanje postopkovnih pravil, po katerih mora tudi obrazložitev odločbe izdane po prostem preudarku vsebovati razloge, s katerimi je organ utemeljil, zakaj je v mejah pooblastila, ki mu ga daje predpis, odločil tako, kot je, navedeno po presoji sodišča pomeni, da tožena stranka s tem, ko svoje odločitve ni ustrezno obrazložila, ni ravnala po pravilih postopka, to pa je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.