dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - pravnomočna obsodba za kazniva dejanja - pravica do družinskega življenja
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je bil tožnik večkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj ter da zbrani dokazi potrjujejo sum, da bi njegovo prebivanje lahko pomenilo nevarnost za javni red in varnost in da je teža kaznivih dejanj takšna, da pomeni nevarnost za javni red.
Od zadnjega kaznivega dejanja ni minilo tako dolgo časovno obdobje, da bi moral organ zaradi časovne oddaljenosti sklepati na to, da prebivanje tožnika ne predstavlja nevarnost za javni red.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - opozorilo o posledicah - domneva umika zahteve
Izpolnjevanje pogojev po določbah ZTuj-1 mora stranka izpolnjevati in tudi izkazati ob vložitvi prošnje, podatki iz leta 2008 pa bi se do vložitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, vložene v letu 2011, lahko bistveno spremenili. Zato je pravilno ravnanje organa prve stopnje, ko je tožnika pozval na predložitev dokazov (pogodba o zaposlitvi, potrdilo delodajalca o višini plače v neto znesku za zadnje tromesečje). Na posledice nesodelovanja je bil tožnik pravilno tudi opozorjen.
dovoljenje za začasno prebivanje - razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje - nezadostna sredstva za preživljanje - podrejanje pravnemu redu RS
Tako prvostopni kot drugostopni organ sta pravilno ugotovila, da je podan razlog za razveljavitev dovoljenja za začasno prebivanje tožnika v Republiki Sloveniji (neobstoj zagotovljenih sredstev za preživljanje in obstoj razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije), na katerega sta se pri svoji odločitvi pravilno oprla upravna organa.
ZUP člen 214, 228, 237. ZUS-1 člen 64, 64/2, 64/3.
dovoljenje za začasno prebivanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - obrazložitev odločbe - odprava drugega akta izdanega v postopku izdaje izpodbijanega akta
Prvostopni organ se v svoji obrazložitvi ni v ničemer opredelil, niti do dokazov in dokaznih predlogov, ki jih je navedel tožnik oziroma jih je priložil svoji zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je sodišče sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamujenim procesnim dejanjem – zaslišanjem stranke v upravnem postopku odpravilo kot nezakonit akt, je moralo posledično odpraviti tudi nezakonito odločbo prvostopnega organa o zavrnitvi zaprošenega dovoljenja za podaljšanje začasnega prebivanja tožnika v Republiki Sloveniji, saj bi v nasprotnem primeru pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožnika za vrnitev v prejšnje stanje ne bila učinkovito pravno sredstvo, četudi sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, v primeru, da tej odločitvi ne bi sledila odprava navedene zavrnilne odločbe prvostopnega organa v smislu drugega odstavka 108. člena ZUP.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - dovoljen čas bivanja tujca v RS
Tožena stranka je nepravilno razlagala in uporabila pojem domneve, da se tujec ne bo podrejal pravu Slovenije, saj od tožnika ni mogoče pričakovati, da bi poznal pravilo, po katerem ni dovoljeno v obdobju 6 mesecev prebivati več kot 90 dni v Republiki Sloveniji. Tožnik je večkrat prihajal v Slovenijo kot turist in tekom teh bivanj ni storil nobenega prekrška ali drugega dejanja, ki bi kazalo na to, da se ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije. Njegova pojasnitev krivde za prekršek je prepričljiva, globo je plačal takoj na licu mesta, delovno mesto v Sloveniji ima zagotovljeno; tožena stranka tudi ni ocenila posledic prepovedanega ravnanja tožnika za javni red in mir niti v odločbi ni omenila, da bi obravnavani primer spadal v okvir problema sistematičnih zlorab dovoljenja za prvo prebivanje zaradi dela.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - jezik v postopku - podrejanje pravnemu redu RS
Tožnik glede dela, ki naj bi ga opravljal v Sloveniji po pogodbi ni povsem jasen in prepričljiv, opravljal pa naj bi (med drugim) tudi delo prokurista v podjetju, ob tem, da ne zna slovenskega jezika.
Pristojni organ pravilno ni dopustil zaslišanja tožnika za namene ugotovitve dejanskega stanja v pogojih, ko bi razgovor prevajal delodajalec tožnika, saj bi bil interes tožnikovega delodajalca kot tolmača na strani tožnika, tako da bi bilo s strani izjav tožnika čim manj nekonsistentnosti in nepoznavanja relevantnih dejstev.
tujec - razlog za zavrnitev izročitve - postopek za izročitev obdolženca in obsojencev - kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani države prosilke - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - vsebina odločbe o dovolitvi izročitve
Ne glede na to, da ZKP v 530. členu kršitev temeljnih človekovih pravic oziroma svoboščin s strani države prosilke izrecno ne navaja kot razlog za zavrnitev izročitve, pa slednje izhaja iz številnih mednarodnih dokumentov. Ravno tako mora država presoditi, ali obstajajo verjetne okoliščine, da bi bil imenovani z izročitvijo v državo sprejemnico izpostavljen mučenju ali nečloveškemu ravnanju ali kaznovanju. Pri tem je tožena stranka pravilno ocenila, da mora obstajati konkretno tveganje, da bi bila zadevna oseba v državi sprejemnici izpostavljena dejanski nevarnosti nečloveškega ravnanja ali mučenja, pri čemer breme dokazovanja verjetnosti nevarnosti ter dejanske kršitve človekovih pravic leži na strani imenovanega. Konkretna nevarnost, da bi bil tožnik že s samo izročitvijo Vzhodni republiki Urugvaj dejansko podvržen nečloveškemu oziroma ponižujočemu ravnanju pa v tem primeru ni izkazana, saj zgolj navajanje okoliščin, da v proseči državi obstajajo slabe razmere v zaporih, ne zadostuje, pač pa morajo obstajati verjetni dokazi, ki kažejo na konkretno nevarnost, da bo ravno oseba, ki se izroča, izpostavljena dejanski nevarnosti mučenja, nehumanega oziroma ponižujočega ravnanja.
Sodišče ne more slediti tožbenim navedbam, da v odločbi ni navedeno, katero je tisto kaznivo dejanje, zaradi katerega tožena stranka dovoljuje izročitev. Navedena je zakonska oznaka, izrek pa se sklicuje na to, da je kaznivo dejanje navedeno v prošnji za izročitev. Po mnenju sodišča zadostuje, da je v prošnji opisan historični dogodek, na katerega se nanaša prošnja za izročitev. Zaradi tega po mnenju sodišča ni bojazni, da se ob izročitvi ne bi vedelo, za katero kaznivo dejanje je proseča država prosila za izročitev.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo sorazmernosti
Iz odločbe in upravnega spisa je razvidno, da je bilo dovoljenje za začasno prebivanje tožniku nazadnje podaljšano do 7. 4. 2010, kršitev pa je bila ugotovljena 1. 6. 2011. S tem v zvezi se postavlja vprašanje, kje se je tožnik nahajal ves čas od 7. 4. 2010 do 1. 6. 2011. Če bi se izkazalo, da je ves ta čas živel v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem bi to pomenilo, da je teža kršitve, četudi enkratna, toliko večja in bi v tem primeru lahko bil podan zgoraj navedeni zadržek, da se dovoljenja ne izda. Če pa je v tem času tožnik prebival izven Slovenije in je le krajši čas prebival v Republiki Sloveniji brez dovoljenja, potem glede na načelo sorazmernosti teža prekrška ni taka, da bi lahko zaradi tega bil podan razlog za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Vendar pa je iz zapisnika o zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu Republike Slovenije razvidno, da se ta okoliščina prekrška ni posebej ugotavljala. Tožnik je tedaj povedal, da je plačal 450,00 EUR in da je montiral centralno kurjavo ter da je 29. 3. 2011 odprl svoje podjetje in da ima veljavno delovno dovoljenje. Menil je, da na podlagi tega dovoljenja lahko opravlja montažo centralne kurjave.
dovoljenje za začasno prebivanje - začasna odredba - družinsko življenje - sodelovanje v kazenskem postopku
Z izvršitvijo akta tožniku ne bo prizadela težko popravljiva škoda. Ko bo zapustil Republiko Slovenijo, to še ne bo pomenilo, da bo morala družina ostati razdružena, da bi se izgubili stiki in da bi to posledično negativno vplivalo na družinske odnose ter povzročilo razpad družine. Tožnik si lahko s svojo družino življenje organizira tudi na tak način, da lahko vsi živijo v isti državi.
Tožniku s tem, če zapusti Republiko Slovenijo, še ni onemogočeno, da bi sodeloval v kazenskem postopku. Ko bo razpisana glavna obravnava, se je lahko še vedno udeleži, saj z izpodbijano odločbo tožniku ni prepovedano, da bi se vrnil v Republiko Slovenijo, če bi bilo to potrebno, niti izpodbijana odločba ne predstavlja izgon tožnika iz Republike Slovenije, temveč je le zavrnjena njegova prošnja za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje.
tujec - delovno dovoljenje za tujca - osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas za nazaj - izbris iz registra stalnega prebivalstva - v času odločanja veljaven predpis
Tožnik po določilih v času odločanja veljavnega ZZT ne izpolnjuje pogojev za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za nazaj, ker ZZT v povezavi z določili 87. člena in 2. odstavka 155. člena Ustave RS tega ne omogoča. Poleg tega je tožnik kot podlago za izdajo osebnega delovnega dovoljenja navajal določilo 10. c člena ZZDT. Po navedenem zakonskem določilu lahko zaprosi za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas begunec in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Tožnik pa v svoji vlogi izrecno navaja, da ima od leta 2004 dalje slovensko državljanstvo. To pomeni, da bi moral upravni organ, če bi o njegovi prošnji odločal zgolj na podlagi navedenega zakonskega določila, njegov zahtevek zavreči.
Tožnik niti v upravnem postopku, niti v tožbi ne zatrjuje, niti ne izkazuje, da bi že tedaj pravočasno vložil prošnjo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja v 90-dnevnem roku po uveljavitvi ZZT. Tožnik je tedaj torej imel možnost pridobiti delovno dovoljenje (najmanj) za eno leto, pa te možnosti ni izkoristil. Če pa te možnosti ni izkoristil, se ne more uspešno sklicevati na to, da je bil za osebno delovno dovoljenje prikrajšan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Osebnega delovnega dovoljenja ni pridobil zato, ker ga tedaj ni zahteval z vložitvijo ustrezne vloge oziroma prošnje in ne zato, ker je bil izbrisan.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik v postopku ni izkazal, da je v času po 5.8.1997, ko mu je prenehalo dovoljenje za začasno prebivanje, pa do leta 2006, ko naj bi se nastanil na naslovu, na katerem je v letu 2007 tudi prijavil začasno prebivanje, dejansko živel v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za začasno prebivanje - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - domneva o umiku zahtevka - ustavitev postopka - opozorilo o posledicah
Iz obeh dopisov upravnega organa na dopolnitev vloge nesporno izhaja, da je bila tožeča stranka opozorjena, da se bo njena vloga štela za umaknjeno, če v predpisanem roku vloge ne bo dopolnila oziroma zaprosila za podaljšanje roka za izvršitev te obveznosti.
ZTuj-1 člen 20, 20/1, 20/1-5, 93k, 93l, 93l/1, 93l/1-6.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma družinskemu članu slovenskega državljana - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Če je zakonska zveza sklenjena izključno zaradi pridobitve vizuma, potem v takem primeru zakonska določba 5. alineje 1. odstavka 20. člena ZTuj-1 niti ne pomeni posega v pravico do združevanja družine, ampak gre zgolj za predpisan način uresničevanja te pravice.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - načelo sorazmernosti
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik obravnavan zaradi prekrška, prav tako ni sporno, da je globo plačal takoj na kraju samem. Sporno pa je to, ali zgolj zaradi tega prekrška obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Pri presoji, ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, je treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
ZTuj-1 člen 9. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. ZUP člen 248.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za vstop državljana tretje države v schengensko območje - dokumentacija o namenu in pogojih bivanja - zadostna sredstva za preživetje - vrnitev v matično državo ali tranzit - obrazložitev odločbe
Sporni obrazec je bil izpolnjen pomanjkljivo, saj bi poleg razloga pod točko „E“ – ne poseduje ustrezne dokumentacije, ki bi potrjevala namen in pogoje bivanja morali policisti označiti tudi razlog pod točko „G“ - „ne posreduje zadostnih sredstev za preživljanje glede na obdobje in obliko bivanja ali sredstev za vrnitev v matično državo ali tranzit“. Drugostopenjski organ je navedeno pomanjkljivost v prvostopenjskem aktu odpravil, kajti na podlagi določbe 248. člena ZUP organ druge stopnje zavrne pritožbo tudi tedaj, kadar spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene (2. odstavek), v primeru pa, če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne (3. odstavek).
ZTuj-1 člen 25, 27, 32, 43, 43/1, 43/1-5, 69. ZZDT člen 4, 4/6.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožena stranka je na podlagi zaslišanja tožnika ocenila, da je moč sklepati, da ne bo spoštoval pravnega reda RS, saj obstoja dvom, da bo resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, upoštevajoč, da je iz izjave tožnika na zapisnik z dne 10. 11. 2010 med drugim razvidno, da ne ve višine plače, da pogodbe, ki je zapisana v slovenskem jeziku ne razume in da ne ve, ali je višina osebnega dohodka sploh zapisana, nadalje ne ve, koliko zaposlenih bo imelo podjetje na začetku, poleg tega ne ve naslova sedeža podjetja. Na vprašanje, ali so mu poznane funkcije delovnega mesta, na katerem bo delal in da naj jih nekaj navede pa je odgovoril, da je njegova glavna naloga služiti denar.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja - poziv k dopolnitvi vloge - domneva umika zahteve
Tožnik v postavljenem roku ni predložil zahtevanih listin, niti ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev le-teh, zaradi česar je prvostopenjski organ njegov molk utemeljeno štel za umik zahteve in zato postopek ustavil.
ZTuj-1 člen 30, 30/1, 40, 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničina mati ima dovolj sredstev za preživljanje, tožnica pa v upravnem postopku ni zatrjevala in niti dokazovala, da pokojnina, ki jo prejema mati ne zadošča za njeno oskrbo, zato je neutemeljen tožbeni očitek, da dejansko stanje glede njene preživninske obveznosti do matere ni bilo pravilno ugotovljeno.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 15, 15/1, 96.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - razpisan ukrep v Schengenski informacijski sistem - podrejanje pravnemu redu rs
Za tožnika se je ugotovilo, da je zoper njega na podlagi 96. člena Schengenske izvedbene konvencije (Konvencije) razpisan ukrep zavrnitve vstopa. Ukrep so razpisali švicarski varnostni organi, zaradi različnih kaznivih dejanj, in sicer zaradi posedovanja ukradenega blaga, ponarejanja uradnih dokumentov, kršenja Zakona o prepovedanih drogah ter vožnje pod vplivom alkohola. Tožena stranka se je pred izdajo dovoljenja za prebivanje tujca pravilno posvetovala z razpisnico ukrepa in s strani švicarskih organov pridobila odgovor, da ne želi, da se tožnik nahaja na ozemlju schengna in prav tako ne želi, da se imenovanemu izda dovoljenje za prebivanje na schengenskem ozemlju. Glede na določbo 1. odstavka 25. člena Konvencije pogodbenica upošteva interese pogodbenice, ki je ukrep razpisala. V obravnavani zadevi tožnik ob podaji prošnje humanitarnih razlogov ali mednarodne obveznosti ni uveljavljal, zato tožena stranka dovoljenja tožniku za prebivanje, upoštevaje interes pogodbenice, na tej podlagi ni mogla izdati. Pravilno pa je postopala, ko je glede na namen vložitve prošnje upoštevala tudi dolžino tožnikovega prebivanja v državi in presojala njegove osebne, družinske, gospodarske, socialne in druge vezi, ki ga vežejo na RS, ob dejstvu, da je poročen s slovensko državljanko, prav tako pa tudi, ali bi tožnikovo prebivanje pomenilo nevarnost za javni red in varnost RS.
Vsakdo, ki želi prebivati v zanj tuji državi se mora seznaniti s pravnim redom države in ukreniti vse, da bo njegovo bivanje v državi formalno urejeno. Zato že ravnanje tožnika, ko svojega statusa prebivanja ni ustrezno uredil, kaže na to, da obstaja utemeljen sum, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
Tožena stranka je na podlagi tožnikovih ravnanj pravilno sklepala, da pri njem obstaja vzorec obnašanja, ki kaže, da pravnega reda RS ne bo spoštoval. Tožnik nasilja nad svojo soprogo ni zanikal, dejstvo, da so se med njima zadeve uredile, pa na odločitev in presojo sodišča ne vpliva. Tožena stranka je vse opisane okoliščine pri svoji odločitvi pravilno ocenila, prav tako tudi, da zaradi neizdaje dovoljenja finančno oziroma socialno stanje družine ne bo ogroženo.