dovoljenje za začasno prebivanje - pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine - ožji družinski član - polnoletni neporočeni otrok - preživninska dolžnost staršev
Tožena stranka je pravilno zaključila, da tožničinega sina ni šteti kot ožjega družinskega člana v smislu tretjega odstavka 36. člena ZTuj-1. Po določbi prvega odstavka 216. člena Družinskega zakonika federacije Bosne in Hercegovine je namreč pogoj za podaljšanje preživninske obveznosti staršev po polnoletnosti otroka, njegovo redno opravljanje šolskih dolžnosti, pri čemer zgolj vpis na izobraževalno ustanovo v Republiki Sloveniji, ne da bi tujec le to redno obiskoval in redno opravljal šolske obveznosti, ne pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji redno šola.
Predmet spora v obravnavani zadevi je dokončna odločba, s katero je prvostopni organ zavrnil prošnjo tožnika za dovolitev zadrževanja v Republiki Sloveniji ob sklicevanju tako na 1. kot tudi 2. alineo 2. odstavka 73. člena ZTuj-2. V dejanskem pogledu pa v zvezi z določilom 2. alinee 2. odstavka 73. člena ZTuj-2 njegova odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik sicer nima v času odločanja upravnega organa pridobljene veljavne potne listine svoje izvorne države Nigerije, vendar je ta postopek že začel z vložitvijo predpisanega obrazca za pridobitev potnega lista dne 14. 5. 2012 tako, da naj bi bil njegov potni list „pripravljen v nekaj mesecih“. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju v času odločanja upravnega organa prve stopnje, kot tudi tožene stranke kot pritožbenega organa, pa se sodišče strinja s tožnikom, da materialno pravo – določba 2. alinee 2. odstavka 73. člena ZTuj-2, po kateri se zadrževanje v Republiki Sloveniji dovoli tujcu, če tujec nima in si ne more preskrbeti veljavne potne listine države, katere državljan je, v konkretnem primeru ni bilo pravilno uporabljeno.
tujec - nedovoljen vstop v RS - nezakonito prebivanje v RS - odločba o vrnitvi - družinski član državljana RS
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala odločbo o vrnitvi, saj je ugotovila, da je v RS vstopil izven mejnega prehoda in da v RS prebiva nezakonito. Na navedeno pa ne more vplivati dejstvo, da gre za družinskega člana slovenskega državljana, saj v zadevi ni bilo odločeno o zavrnitvi tujca, ki želi vstopiti v RS, niti o vizumu in niti o dovoljenju za prebivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Tožnica, kljub pozivu tožene stranke, davčnih obveznosti do izdaje izpodbijane odločbe ni poravnala, zato obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS. Od nje pa se izpolnjevanje davčnih obveznosti pričakuje še toliko bolj iz razloga, ker ji je bilo izdano dovoljenje za delo tujega zastopnika za opravljanje poslovodne funkcije v RS.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi študija - stranka v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
Upravni organ bi moral pred izdajo odločbe jasno določiti, kdo je lahko stranka v postopku. Iz prošnje izhaja, da je prošnjo vložila C.C. po zakoniti zastopnici A.A. Zato iz obrazložitve obeh upravnih odločb ni razvidno, zakaj je prvostopenjski upravni organ izpodbijani odločbi izdal zakoniti zastopnici, ne pa osebi, ki je kot stranka v postopku prošnjo tudi vložila.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - odločitev ministra za pravosodje - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi pravilno oprla na določila Evropske konvencije o izročitvi in Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi glede na navedene konkretne okoliščine obravnavane sporne zadeve, ki med strankama niso sporne in so za odločitev bistvene oziroma odločilne.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je bila iz Republike Slovenije odsotna po zapustitvi dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 1. č) člena ZUSDDD. Iz navedenega razloga je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
Tožnica je bila odjavljena iz registra stalnega prebivalstva še pred t.i. izbrisom.
tujec - pravice tujca z dovoljenjem za zadrževanje - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Toženi stranki je bilo izčrpno pojasnjeno, da mora biti izrek odločbe ustrezno pomensko oblikovan glede na določbe prvega in drugega odstavka 75. člena ZTuj-2, ki določajo pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje, kajti le jasen in določen izrek, ki je oblikovan v skladu z določbami 213. člena (ZUP), se lahko izvrši. Kljub jasnim navodilom izrek izpodbijane odločbe še vedno ni oblikovan ustrezno, pomanjkljiva pa je tudi obrazložitev odločbe, saj ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in v Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga na podlagi katere je odločil, da se pravica do osnovne oskrbe in pravica zdravstvenega varstva uresničujeta preko Centra za tujce Postojna. Še vedno ostaja neopredeljeno tudi, na kakšen način gredo tožniku sredstva do denarne pomoči in pravice do osnovne oskrbe ob upoštevanju dejstva, da mu je z odločbo določen kraj bivanja na naslovu društva A.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Devetnajstletna odsotnost tožnika iz Republike Slovenije je ob splošno znanem dejstvu glede trajanja vojnega stanja na območju nekdanje SFRJ (da je bil Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BIH, sklenjen leta 1995) tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ nikakor ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik tako dolgo časovno obdobje po odselitvi iz Republike Slovenije v mesecu novembru 1991 v BiH do vložitve predmetne prošnje dne 14. 8. 2010, prebival v tujini, je tožena stranka pravilno ugotovila, da v tem primeru ni mogoče trditi, da tožnik od 23. 12. 1990 oziroma od meseca novembra 1991 dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi oziroma da je imel v tem času (ves čas) tudi namen dejansko živeti v Republiki Sloveniji.
ZTuj-1 člen 43, 43-3, 43-5, 43-7, 98, 98/1, 98/1-3.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje
V postopku ni sporno, da sta bili tožniku izdani dve odločbi o prekršku zaradi kršitve po 3. točki prvega odstavka 98. člena ZTuj-1, ker se je v Republiki Sloveniji nahajal nezakonito. Navedeno dejstvo utemeljuje domnevi iz 3. in 5. alinee prvega odstavka 43. člena ZTuj-1, da tožnik po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil države, ter da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovolitev zadrževanja - pravni interes za tožbo - pravica do nastanitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba o dovolitvi zadrževanja v RS z dne 29. 6. 2012 pravno-formalno v ničemer ne spreminja odločb z dne 25. 1. 2012 in z dne 25. 7. 2012 o omejitvi gibanja tožniku v Centru za tujce, na podlagi katerih je tožnik imel zagotovljeno pravico do nastanitve. Tudi iz listine „dovoljenje za izhod“ z dne 16. 8. 2012 izhaja, da je bilo s tem dovoljenjem tožniku dovoljeno, da se je gibal izven Centra za tujce na dan 17. 8. 2012 med 8.00 in 17.00 uro, kar pomeni, da je se ukrep omejitve gibanja tudi na ta dan dejansko izvajal. Tožnik si tako s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ker mu pravica do nastanitve iz 3. oziroma 5. odstavka 76. člena ZTuj-2 zaradi zapustitve Slovenije in s trenutkom zapustitve Slovenije ne pripada več, imel pa je to pravico tudi ob oziroma po izdaji izpodbijanega akta.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana - začasna odredba - težko popravljiva škoda - poseg v družinsko življenje
Sodišče je na podlagi navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe ter ob upoštevanju predloženih dokazov ocenilo, da obstaja verjetnost, da bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe prišlo do razdružitve tožnikove družine, to pa predstavlja poseg v človekove pravice in svoboščine, kar pomeni, da je tožnik verjetno izkazal, da bi mu s prisilno izvršitvijo odločbe lahko nastala težko popravljiva škoda.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 235, 240, 240/2. ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-3, 87.
upravni postopek - osebna vročitev - fikcija vročitve - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnik niti v upravnem postopku, niti v tožbi ni navajal nobenih takih okoliščin ali dokaznih predlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da mu odločba ni bila dejansko vročena z vložitvijo v hišni predalčnik dne 31. 12. 2011, temveč šele dne 3. 1. 2012, kar le posplošeno navaja v tožbi, zato njegovih navedb brez izkazanih dodatnih okoliščin, ki bi utemeljevale te navedbe, ni mogoče upoštevati. Ker je tožnik pritožbo zoper odločbo vložil priporočeno po pošti šele 18. 1. 2012, kar med strankama ni sporno, je bila ta vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od datuma vročitve dne 31. 12. 2011, torej prepozno.
upravni spor - pravni interes za tožbo - omejitev gibanja - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo, s katero je pristojni organ odločil, da se mu odredi omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce. Ker pa je tožena stranka kasneje izdala odločbo, s katero mu je dovolila bivanje izven Centra za tujce ter določila kraj bivanja, to pomeni, da izpodbijani sklep o nastanitvi v Centru za tujce v tožnikov pravni položaj ne posega več, s tem pa je tudi prenehal pravni interes za vložitev tožbe.
delovno dovoljenje za tujca - razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca - razlogi za razveljavitev - prijava začetka dela delavca - neenaka obravnava strank
Sklicevanje tožnika na odločitev upravnega organa v drugi upravni zadevi bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonito oz. arbitrarno postopanje v obravnavani zadevi.
ZTuj-2 člen 64, 64/1, 65, 65/1, 66, 67, 67/5, 68, 68/1. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6.
tujec - odstranitev iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - Direktiva o vračanju
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožnik ne poseduje nobene veljavne potne listine in drugega dovoljenja za prebivanje, zato ne izpolnjuje pogojev za vstop, zapustitev in bivanje v Republiki Sloveniji, zaradi storjenega prekrška mu je bila izrečena globa, obstajajo pa tudi okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega v skladu s prvim odstavkom 68. člena Ztuj-2, saj se je tožnik pri uradnih postopkih izkazoval s ponarejeno listino, za kar je bil pravnomočno obsojen.
ZUP člen 7, 128, 130. ZDRS člen 39. ZTuj-2 člen 41.
tujec - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - pogoji za pridobitev državljanstva - načelo varstva pravic strank - zahteva stranke
Pristojni organ sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek, le če je taka zahteva podana. Upravi organ je v postopku, ki se lahko začne le na zahtevo stranke, vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, stranka pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni. Tožniki in njihov pooblaščenec so pravni laiki, ki očitno ne razumejo pomena dejanj, ki bi jih lahko opravil v postopku, prav tako pa ne vedo, kakšne pravice jih gredo in kakšne zahtevke lahko postavijo v upravnem postopku. Organ je tako, v skladu z načelom varstva pravic strank večkrat pojasnil možne podlage za vpis v register prebivalstva in jim tudi pojasnil postopek po katerih lahko pride do vpisa v navedeni register.
Tožniki niso imeli republiškega državljanstva in tako niso mogli ne pridobiti ne izgubiti slovenskega državljanstva. Tožniki tudi ne morejo avtomatično slediti očetu tako glede državljanstva kot tudi prijave stalnega prebivališča.
dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka
Tožena stranka je po tem, ko je dne 12. 5. 2010 prejela obvestilo, da je tožnica dne 9. 3. 1992 odjavila stalno prebivališče, ugotovila, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP za obnovo postopka, v katerem je bila izdana delna odločba in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v sklepu o obnovi postopka podrobno obrazložila, zakaj ji odločilno dejstvo (odjava tožnice z dne 9. 3. 1992) ob izdaji delne odločbe ni bilo znano, kako in kdaj je za dokaz izvedela ter razloge, zakaj bi lahko ta dokaz, v kolikor bi ji bil ob izdaji delne odločbe znan, pripeljal do drugačne odločitve.