podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana - začasna odredba - težko popravljiva škoda - poseg v družinsko življenje
Sodišče je na podlagi navedb v zahtevi za izdajo začasne odredbe ter ob upoštevanju predloženih dokazov ocenilo, da obstaja verjetnost, da bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe prišlo do razdružitve tožnikove družine, to pa predstavlja poseg v človekove pravice in svoboščine, kar pomeni, da je tožnik verjetno izkazal, da bi mu s prisilno izvršitvijo odločbe lahko nastala težko popravljiva škoda.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 235, 240, 240/2. ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-3, 87.
upravni postopek - osebna vročitev - fikcija vročitve - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnik niti v upravnem postopku, niti v tožbi ni navajal nobenih takih okoliščin ali dokaznih predlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da mu odločba ni bila dejansko vročena z vložitvijo v hišni predalčnik dne 31. 12. 2011, temveč šele dne 3. 1. 2012, kar le posplošeno navaja v tožbi, zato njegovih navedb brez izkazanih dodatnih okoliščin, ki bi utemeljevale te navedbe, ni mogoče upoštevati. Ker je tožnik pritožbo zoper odločbo vložil priporočeno po pošti šele 18. 1. 2012, kar med strankama ni sporno, je bila ta vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od datuma vročitve dne 31. 12. 2011, torej prepozno.
upravni spor - pravni interes za tožbo - omejitev gibanja - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija odločbo, s katero je pristojni organ odločil, da se mu odredi omejitev gibanja in nastanitev v Centru za tujce. Ker pa je tožena stranka kasneje izdala odločbo, s katero mu je dovolila bivanje izven Centra za tujce ter določila kraj bivanja, to pomeni, da izpodbijani sklep o nastanitvi v Centru za tujce v tožnikov pravni položaj ne posega več, s tem pa je tudi prenehal pravni interes za vložitev tožbe.
delovno dovoljenje za tujca - razveljavitev delovnega dovoljenja za tujca - razlogi za razveljavitev - prijava začetka dela delavca - neenaka obravnava strank
Sklicevanje tožnika na odločitev upravnega organa v drugi upravni zadevi bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi to dokazovalo nezakonito oz. arbitrarno postopanje v obravnavani zadevi.
ZTuj-2 člen 64, 64/1, 65, 65/1, 66, 67, 67/5, 68, 68/1. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6.
tujec - odstranitev iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - Direktiva o vračanju
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožnik ne poseduje nobene veljavne potne listine in drugega dovoljenja za prebivanje, zato ne izpolnjuje pogojev za vstop, zapustitev in bivanje v Republiki Sloveniji, zaradi storjenega prekrška mu je bila izrečena globa, obstajajo pa tudi okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega v skladu s prvim odstavkom 68. člena Ztuj-2, saj se je tožnik pri uradnih postopkih izkazoval s ponarejeno listino, za kar je bil pravnomočno obsojen.
ZUP člen 7, 128, 130. ZDRS člen 39. ZTuj-2 člen 41.
tujec - pogoji za izdajo dovoljenja za prebivanje - pogoji za pridobitev državljanstva - načelo varstva pravic strank - zahteva stranke
Pristojni organ sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali naravi stvari za začetek upravnega postopka potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek, le če je taka zahteva podana. Upravi organ je v postopku, ki se lahko začne le na zahtevo stranke, vezan na zahtevek stranke po vsebini, po temelju in po obsegu, stranka pa ima možnost, da do odločbe na prvi stopnji postavljeni zahtevek spremeni ali dopolni. Tožniki in njihov pooblaščenec so pravni laiki, ki očitno ne razumejo pomena dejanj, ki bi jih lahko opravil v postopku, prav tako pa ne vedo, kakšne pravice jih gredo in kakšne zahtevke lahko postavijo v upravnem postopku. Organ je tako, v skladu z načelom varstva pravic strank večkrat pojasnil možne podlage za vpis v register prebivalstva in jim tudi pojasnil postopek po katerih lahko pride do vpisa v navedeni register.
Tožniki niso imeli republiškega državljanstva in tako niso mogli ne pridobiti ne izgubiti slovenskega državljanstva. Tožniki tudi ne morejo avtomatično slediti očetu tako glede državljanstva kot tudi prijave stalnega prebivališča.
dovoljenje za stalno prebivanje - dopolnilna odločba - obnova postopka - sklep o obnovi postopka
Tožena stranka je po tem, ko je dne 12. 5. 2010 prejela obvestilo, da je tožnica dne 9. 3. 1992 odjavila stalno prebivališče, ugotovila, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZUP za obnovo postopka, v katerem je bila izdana delna odločba in sicer v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v sklepu o obnovi postopka podrobno obrazložila, zakaj ji odločilno dejstvo (odjava tožnice z dne 9. 3. 1992) ob izdaji delne odločbe ni bilo znano, kako in kdaj je za dokaz izvedela ter razloge, zakaj bi lahko ta dokaz, v kolikor bi ji bil ob izdaji delne odločbe znan, pripeljal do drugačne odločitve.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - načelo materialne resnice - načelo varstva pravic strank - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Tožnik v pisnih pozivih ni bil poučen o vsebini 1.č člena ZUSDDD, uradna oseba organa, ki je vodila postopek, pa ga tudi ni pozvala, naj predloži dokaze, da je bila njegova odsotnost z območja Republike Slovenije upravičena, kar je v nasprotju tako z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) kot tudi z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP).
omejitev gibanja tujcu - postopek odstranitve - nevarnost pobega
Osnovni pogoj za nastanitev v Centru za tujce je, da mora biti tujec v postopku odstranitve, hkrati pa mora obstajati bodisi nevarnost pobega bodisi okoliščina, da ni zapustil države v določenem roku ali pa neznana istovetnost. Pri tožniku obstaja nevarnost pobega, nima dovoljenja za prebivanje, bil je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje ponarejanja listin in ker nima veljavnega osebnega dokumenta, tudi ni bilo mogoče nesporno ugotoviti njegove istovetnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da tožnika ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije in je za uspešno izvedbo postopka o odstranitvi potrebna nastanitev v Centru za tujce.
Za obrazložitev nevarnosti pobega tujca je dovolj, da se ugotovi, ali obstajajo katere izmed okoliščin iz prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 in ni potrebno še dodatno pojasnjevati, zakaj ta nevarnost obstaja, saj je pojem nevarnosti pobega definiran s samim zakonom.
Iz podatkov v spisih je razvidno, da je imel tožnik v času odločanja na prvi stopnji pri davčnem uradu evidentirane davčne obveznosti za davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, ki jim je potekel rok plačila. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopenjski organ pravilno odločil, da se tožniku, ker ni izpolnjen pogoj iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1, izdaja delovnega dovoljenja za zaposlitev tujcev zavrne.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje
Upravni organ, glede na dikcijo 2. alinee prvega odstavka 93.h člena ZTuj-1 in ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik že pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana izvrševal kazniva dejanja, za katera je že bil dvakrat pravnomočno obsojen, ni bil dolžan preverjati ne časovne oddaljenosti obsodb ne vpliva kaznivih dejanj na javni red in mir, saj zakon tega ne zahteva. Takšne zahteve pa ne vsebuje niti Direktiva Sveta 2003/86/ES o pravici do združitve družine. Z izpodbijano odločbo organ tudi ni posegel v tožnikovo pravico iz 8. člena EKČP, saj je omejitev in razlogi za omejitev navedene pravice določena z zakonom.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma - vezanost na navodila ministra - obrazložitev odločbe
Niti iz odločbe prvostopenjskega organa niti iz odločbe drugostopenjskega organa ni mogoče ugotoviti, kateri razlogi so prvostopenjski organ vodili k sprejeti odločitvi. navedeni organ je v svoji odločitvi navedel le, da je vezan na soglasje Ministrstva za notranje zadeve. Pri tem se je nepravilno skliceval na določbo četrtega odstavka 65.a člena ZTuj-1, saj ta določba ne nalaga izdaje soglasja ministrstva niti izdaje mnenja. Določa le vezanost organa na navodila ministrstva. V kolikor pa je prvostopenjski organ pridobil „mnenje“ ministrstva, bi moral z njim tožnika seznaniti in mu dati možnost, da se o ugotovitvah izreče.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS
V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik v Republiki Sloveniji predhodno že spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, zaradi česar mu je bila izrečena zaporna kazen ter stranska kazen izgona iz države in zato obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tožena stranka ni pristojna za izbris obsodbe in je zato vezana na podatke, ki ji jih posredujejo pristojni organi. Skladno s 508. členom ZKP odločbo o izbrisu po uradni dolžnosti izda ministrstvo, pristojno za pravosodje. Po 509. členu ZKP pa v primeru, če navedeno ministrstvo ne izda odločbe o izbrisu, sme obsojenec zahtevati, naj se ugotovi, da je obsodba po zakonu izbrisana in če ministrstvo v 30 dneh po prejemu ne izda odločbe, lahko obsojenec zahteva, naj sklep o izbrisu obsodbe izda sodišče, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Iz teh dveh določil torej sledi, da nima tožena stranka nobenih pristojnosti pri izbrisu obsodbe in je vezana na podatke, ki ji jih posredujejo za to pristojni organi. Če bi tožena stranka zaobšla podatke, ki jih je pridobila od organov, ki so pristojni za izbris in štela, da tožnik velja za neobsojenega, bi prekoračila svoje pristojnosti.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ se ni opredelil do dokazil, s katerimi je tožnik skušal dokazati, da ima dovolj sredstev za preživljanje. Organ ni navedel razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov in se ni opredelil do zadnjega zahtevka tožnika za podaljšanje roka, zato odločba ne obsega vsega, kar bi morala po prvem odstavku 214. člena ZUP, zaradi česar je pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti.
dovolitev zadrževanja - pravica tujca z dovoljenjem za zadrževanje - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Izrek sporne 3. točke zahtevam zakonodajalca, izhajajočim iz določil 1. in 2. odstavka 75. člena ZTuj-2 v povezavi z 213. in 1. odstavkom 254. člena ZUP ne zadosti zato, ker je nedoločen in nejasen, saj ostaja povsem neopredeljeno, na kakšen način in v kakšnih rokih ter v kolikšnem znesku tožniku sploh gredo sredstva za izplačilo denarne pomoči kot pravice do osnovne oskrbe v smislu 2. odstavka 75. člena ZTuj-1, ki mu jih mora zagotavljati Center za tujce skladno z določilom 1. odstavka 75. člena ZTuj-1, in sicer v višini in na način, kot ga za izplačilo denarne socialne pomoči določa zakon, ki ureja socialno-varstvene prejemke. Nedoločen in nejasen pa je izrek sporne 3. točke tudi v delu, ki se nanaša na pravico do nujnega zdravstvenega varstva, ki gre tožniku v skladu s 1. odstavkom 75. člena ZTuj-2 v času dovolitve zadrževanja.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS
Iz izjav tožnika ni mogoče sklepati na namen bivanja v Republiki Sloveniji glede zaposlitve ali dela, saj delo, ki naj bi ga opravljal, premalo pozna, ker ni vedel, da je sam 100% lastnik podjetja, v katerem bo zaposlen, niti ni vedel točnega imena podjetja in na katerem naslovu ima sedež.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost RS
Podatek, da je bil tožnik leta 2003 predčasno odpuščen s prestajanja petletne kazni zapora, ne spremeni dejstva, da je bil tožnik obsojen za kaznivo dejanje ropa, torej kaznivo dejanje, ki že po svoji naravi pomeni nevarnost za javni red in mir. Ker niti iz ostalih podatkov v spisih ne izhaja, da je tožnik po odpustu iz prestajanja zaporne kazni, torej po letu 2003, spoštoval pravni red Republike Slovenije, pač pa iz njih celo izhaja, da je bil po letu 2003 zabeležen tudi v Schengenskem informacijskem sistemu zaradi podobnega kaznivega dejanja ropa in velike tatvine, tožena stranka le na podlagi podatka, da je bil tožnik predčasno odpuščen s prestajanja zaporne kazni, ni mogla oceniti, da njegovo bivanje ne pomeni nevarnosti za javni red in varnost Republike Slovenije. Ob upoštevanju navedenega tudi tožbene trditve o tem, da od leta 2003 tožnik ni bil več obravnavan v nobenem kazenskem ali prekrškovnem postopku, niso utemeljene in so v nasprotju s podatki v spisih.
ZTuj-1 člen 31, 32, 32/3, 43, 43/1, 43/1-5. ZUS-1 člen 32, 32/2, 63.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - začasna odredba
Okoliščina (pravnomočnost obsodbe), ki prvostopenjskemu organu ob odločanju o prejšnji prošnji ni bila poznana, pomeni, da so se okoliščine, ki so vplivale na odločitev organa o prošnji tožnika za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, spremenile. Zato je pravilno postopal, ko je presojal okoliščino oziroma dejstvo, da je bil tožnik v Republiki Hrvaški pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje po 129. členu KZ Republike Hrvaške, in to v času, ko je imel v Republiki Sloveniji podaljšano dovoljenje za prebivanje.
ZKP člen 530, 531. Evropska konvencija o izročitvi člen 18.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločitev ministra za pravosodje o izročitvi - razlog za zavrnitev izročitve
Pravna podlaga za izvajanje izročitve med Republiko Slovenijo in Republiko Črno Goro je poleg notranje zakonodaje obeh držav, tudi Evropska konvencija o izročitvi, sprejeta v okviru Sveta Evrope, katere članici sta tako Republika Slovenija kot tudi Republika Črna Gora. Prav tako pa sta obe navedeni državi podpisnici navedene konvencije ter dodatnih protokolov, sprejetih k navedeni konvenciji. Okoliščina, da tožnik ni državljan Republike Črne Gore, torej države prosilke, glede na obstoječo ureditev ne predstavlja nobenega fakultativnega niti obligatornega razloga za zavrnitev izročitve. Prav tako okoliščina državljanstva ni ena izmed predpostavk, ki bi morale biti podane, da lahko država zaprosi za izročitev določene osebe. Okoliščina državljanstva zaprošene države je lahko razlog za zavrnitev izročitve v določenih pravnih ureditvah, ki ne izročajo lastnih državljanov.