dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine
Pravica do združitve družine in pravica do celovitosti družine na podlagi določbe 36. člena Ztuj-1 se prizna tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, seveda ob pogojih in v skladu s tem zakonom. To pomeni, da v primeru, ko pristojni organ še ni odločil o vlogi za izdajo prej navedenih dovoljenj, ki tujcu dovoljujejo prebivanje v RS, ni mogoče odločiti o priznanju pravice iz 36. člena tega zakona.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine - ožji družinski član - polnoleten neporočen otrok tujca - preživninska dolžnost staršev - redno šolanje - državljan BIH
Upravni organ je v dokaznem postopku ugotovil, da je tožnikov sin zadnji dve leti vpisan v samoizobraževanje od delu, za katero se je v šolskem letu 2010/2011 odločil sam ter da v šolskem letu 2010/2011, kakor tudi v šolskem letu 2011/2012 ni opravil nobenega izpita. Zato je po presoji sodišča pravilno zaključil, da se ne šola redno in da ga zato tožnik ni dolžan preživljati.
tujec - dovolitev zadrževanja - podaljšanje dovoljenja - pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje
Tožniku gibanje od januarja 2012 dalje ni več omejeno, zaradi tega ni mogoče določiti plačila stroškov nastanitve s strani Centra za tujce v socialnovarstvenem zavodu, saj to velja le za tujce, ki jim je gibanje omejeno po 76. členu ZTuj-2. Tistim tujcem pa, ki jim je dovoljeno zadrževanje, pripadajo pravice iz 75. člena ZTuj-2. ZTuj-2 namreč povsem jasno razmejuje posebno ureditev in tudi obseg pravic za tiste tujce, ki jim je omejeno gibanje po 76. členu ZTuj-2, in za tiste, ki jim je dovoljeno zadrževanje po 73. členu Ztuj-2.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS
Tožena stranka je pravilno utemeljila, da obstojajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Iz podatkov upravnega spisa je namreč razvidno, da je bil tožnik že večkrat obsojen, poleg tega pa je bilo v času odločanja zoper njega vložena kazenska ovadba za kaznivo dejanje goljufije.
odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje v RS - prepoved vstopa v državo
V konkretnem primeru so podani zakonski razlogi za ukrep odstranitve iz države in prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je Upravna enota Krško predhodno izdala sklep, s katerim je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države in da tožnica v določenem roku ni zapustila države. Tudi prepoved vstopa je utemeljena na podlagi zakonskih določil.
ZTuj-1 člen 43, 43/1, 43/1-5. ZZDT člen 4. ZDavP-2 člen 285, 285/1, 352, 352/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožeča stranka kot direktor ni poskrbela, da bi družba B. davčnemu organu predložila obračun davčnega odtegljaja za izplačilo plač, zato je tudi po mnenju sodišča izkazano, da ni ravnala v skladu z določbami ZDavP-2, kar je zadosten razlog za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
ZTuj-1 člen 93h, 93h/1, 93h/1-2, 93l. URS člen 15, 53, 53/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost rs - pravica do družinskega življenja - odločitev Komisije za pogojni odpust - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je bil tožnik v kratkem obdobju obravnavan s strani organov pregona in sodišča, zato iz navedenih razlogov obstajajo zavrnilni razlogi za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, pri čemer pa Ustava v tretjem odstavku 53. člena sicer res določa, da država varuje družino ter ustvarja za to varstvo ustrezne razmere, vendar pa v 15. členu tudi določa, da so človekove temeljne pravice in svoboščine omejene s pravicami drugih.
Upravni organ pri ocenjevanju okoliščin, ali je prebivanje tujca lahko povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, ni vezan na odločitve Komisije za pogojne odpuste, ampak je pri svojem odločanju povsem neodvisen in odloča po svojih kriterijih.
Evropska konvencija o človekovih pravicah predvideva omejitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, če to zahtevajo pogoji javne varnosti ali zavarovanja pravic in svoboščin drugih ljudi.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine
Izdaja dovoljenja za družinskega člana je odvisna od rezidentskega statusa tistega družinskega člana (v tem primeru tožnika), ki uveljavlja pravico do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva o nepodrejanju pravnemu redu RS - davčni dolg
Upravni organ je okoliščine glede davčnega dolga nepravilno obravnaval kot tisto dejstvo, da se tožnik ni oziroma se ne bo podrejal pravnemu redu RS. V domnevi, ki je zakonsko določena, gre namreč za neopredeljiv besedni pojem, ki ga je treba razlagati v zvezi z vsemi dejanskimi okoliščinami obravnavanega primera.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve - razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku
Upravna organa se v obrazložitvi svojih odločb sicer nista izrecno sklicevala na to, da jima je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar pa je iz obrazložitve upravnih odločb dovolj jasno razvidno, da je njuna odločitev v mejah prostega preudarka in v skladu z namenom, za katerega jima je pooblastilo dano.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - ukrep prepovedi vstopa v državo - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja - nepravilna uporaba materialnega prava
Pri ukrepu prepovedi vstopa v državo je bistveno, da tujec ni upošteval predpisov, ki urejajo vstop in prebivanje tujcev v Sloveniji. Tožena stranka bi morala upoštevati, v kakšnih okoliščinah in iz katerih razlogov je bil tožniku zavrnjen vstop v državo dne 31. 3. 2012, da bi na tej podlagi ugotavljala domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije. Tožena stranka pa je v dokazni oceni upoštevala samo dejstvo, ki je navedeno na formularju o zavrnitvi vstopa na meji, da je iz razgovora razvidno, da gre tujec delati na črno in da ne poseduje nič denarja. Tožnik pa je na razgovoru na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Sarajevu pojasnil, da je v času zavrnitve imel dovoljenje za prebivanje v Sloveniji iz razloga zaposlitve ali dela, veljavno od 7. 10. 2010 do 18. 8. 2012 in da je imel bivališče prijavljeno skladno z zakonom.
Domneva, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu, v ZTuj-2 ni urejena na način, da bi zgolj pravnomočna odločba o katerem koli prekršku avtomatično zadostovala za obstoj domneve, ampak je treba glede na konkretne okoliščine vsakega primera ugotavljati, ali okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek, pomenijo izpolnitev omenjenega zakonskega dejanskega stanu.
dovoljenje za začasno prebivanje - načelo varstva pravic strank - pritožba - vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka je na podlagi pritožbe, vložene po elektronski pošti, zvedela, da pritožbe tožnica ni mogla vložiti pravočasno zaradi bolezni, ker je to napisala v pritožbi z dne 8. 1. 2013. V tej zvezi je omenila tudi aretacijo s strani policije. O bolezni tožnice je bila sicer tožena stranka obveščena že od vložitve vloge z dne 15. 10. 2012. Zato bi tožena stranka morala smiselno šteti, da je tožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi VIII. poglavja ZUP. Namesto tega je tožena stranka pritožbo tožnice zavrgla, zaradi česar je kršila 2. odstavek 7. člena ZUP v zvezi z VIII. Poglavjem ZUP.
Tožena stranka bi morala v postopku odločiti o zahtevku, ki ga je podala tožena stranka, torej o prošnji za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje, pa ni. Namesto tega je pozivala stranko, da se izjasni, ali prosi za prvo dovoljenje za začasno prebivanje ali za podaljšanje dovoljenja iz drugih utemeljenih razlogov. Ti postopki niso v tolikšni meri enostavno urejeni, da bi tujka, katere materni jezik ni slovenski, in ki ima zdravstvene težave, lahko brez težav in potrebne vsebinske pomoči v smislu dosledne uporabe vseh štirih odstavkov 7. člena ZUP s strani uradne osebe, vedela sama od sebe, kakšne so razlike med vsaj tremi omenjenimi postopki in kateri postopki so zanjo ugodnejši.
upravni spor - pravni interes za tožbo - ukrep nastanitve v Centru za tujce - prenehanje ukrepa - zavrženje tožbe
Kot izhaja iz dopisa, ki ga je sodišče prejelo dne 6. 2. 2013, tožnica ni več nastanjena v Centru za tujce. To pomeni, da ukrep nastanitve ne traja več, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
upravni spor - pravni interes za tožbo - tožba zaradi nastanitve tujca - predhodna prisilna odstranitev iz države - zavrženje tožbe
Tožnica ob ugotovljeni odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora glede svoje namestitve v Center za tujce.
ZTuj-2 člen 127, 127/3, 128, 128/1, 128/1-5. Direktiva 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic člen 3, 5, 10. URS člen 53, 53/3.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - vstop v rs brez vizuma - pravice do zasebnega in družinskega življenja
V nasprotju z Direktivo 2004/38/ES je ureditev države članice, ki bi od državljana tretje države, zakonca državljana Unije, za to, da bi bil upravičen do ugodnosti, ki izhajajo iz določb te direktive, zahtevala, da je moral, preden se je preselil v državo gostiteljico, zakonito prebivati v drugi državi članici. Člen 3 (1) Direktive je treba razlagati tako, da za državljana tretje države, zakonca državljana Unije, ki prebiva v državi članici, ki spremlja državljana Unije ali se mu pridruži, veljajo določbe navedene Direktive ne glede na kraj in datum sklenitve zakonske zveze ter ne glede na način, kako je ta državljan vstopil v državo članico gostiteljico. Za namene te Direktive so družinski člani, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, navedeno v 10. členu, izvzeti iz zahteve po vizumu.
V obravnavani zadevi niti prvostopenjski organ niti tožena stranka nista presojala pravice družinskega člana oziroma tožnice do zasebnega in družinskega življenja ter dejstev in okoliščin nista presojala tudi z vidika Ustave RS in EKČP. Zato je obrazložitev odločbe pomanjkljiva, obenem pa je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ upoštevati tudi pravico tujca oziroma tožnice do zasebnega in družinskega življenja in ob presoji, kako močna vez se je ustvarila med njima, pretehtati, ali ima ta pravica prednost pred tem, da je tujec v Slovenijo vstopil brez vizuma.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
V tem postopku tožniku pred izdajo drugostopenjske odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o svojem družinskem življenju.
V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ pred izdajo odločbe opraviti posvet s pristojnimi organi Nemčije in upoštevati njene interese, poizvedeti nekoliko več o kaznivem dejanju, ki naj bi ga tožnik storil, dati tožniku možnost, da pojasni svoje vezi z družino in šele potem odločiti, ali razlog združitve z družino pretehta nad tem, da je bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja zaradi zaposlitve ali dela - poziv k dopolnitvi vloge - domneva umika zahteve - osebna vročitev poziva - obveznosti tujca v postopku
Določbo 2. odstavka 67. člena ZTuj-1 ni mogoče razlagati in uporabiti v smislu alternativnosti, ampak je treba prvi pogoj, če stranka ne opravi nobenega dejanja razlagati in uporabiti ob uporabi drugega dopolnilnega pogoja, to je, da se da iz opustitve dejanj sklepati, da stranka ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka. Tožnik je v pritožbi navedel razlog, zakaj še vedno ne more predložiti zahtevanega dovoljenja za delo in je dovolj smiselno prosil za možnost kasneje dopolniti vlogo, da bi pritožbeni organ okoliščino s težavami operacijskega sistema na DURS upošteval.
ZUSDDD člen 3, 3/2. Direktiva 2003/109/ES z dne 25. novembra 2013 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti daljši čas člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - prosti preudarek - družinski član
Besedna zveza „lahko zavrne“ v danem primeru ne pomeni, da ima organ popolno diskrecijo za odločanje po prostem preudarku. Pri prostem preudarku ima namreč organ možnost, da v okviru zakonitega odločanja zavrne ali pa ugodi prošnji stranke. Kadar gre za odločanje o ustavnih pravicah, takšne diskrecije ne more biti, lahko pa ima organ v odvisnosti od področja in narave pravice določeno – vendar bolj omejeno (kot ne) - polje proste presoje.
ZTuj-2 člen 75. ZZVZZ člen 7, 7/1, 7/1-13. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4.
dovolitev zadrževanja - podaljšanje dovoljenja - pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje - obrazložitev odločbe - pravna podlaga odločbe
V obrazložitvi odločbe ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je odločil, da tožnik pravico do zdravstvenega varstva uresničuje preko Centra za tujce, ter je iz tega razloga obrazložitev pomanjkljiva. Tega ne določajo členi 73. in 75. člen ZTuj-2, niti 13. alinea prvega odstavka 7. člena ZZVZZ.
V konkretni zadevi je odločitev, da materialna vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško obstaja, ki med strankami tudi ni sporna, pravilna in utemeljena na zakonu. Vendar pa tožena stranka s tem, ko je v izreku navedla, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi bodoče sodbe, ki bo izdana v pravdnem postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Brežicah na podlagi več pravnih temeljev (darilna pogodba, priposestvovanje), ni izpolnila pravnega standarda določnosti in jasnosti izreka iz drugega odstavka 213. člena ZUP.