upravni spor - pravni interes za tožbo - ukrep nastanitve v Centru za tujce - prenehanje ukrepa - zavrženje tožbe
Kot izhaja iz dopisa, ki ga je sodišče prejelo dne 6. 2. 2013, tožnica ni več nastanjena v Centru za tujce. To pomeni, da ukrep nastanitve ne traja več, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
upravni spor - pravni interes za tožbo - tožba zaradi nastanitve tujca - predhodna prisilna odstranitev iz države - zavrženje tožbe
Tožnica ob ugotovljeni odsotnosti z ozemlja Republike Slovenije ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora glede svoje namestitve v Center za tujce.
ZTuj-2 člen 127, 127/3, 128, 128/1, 128/1-5. Direktiva 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic člen 3, 5, 10. URS člen 53, 53/3.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - vstop v rs brez vizuma - pravice do zasebnega in družinskega življenja
V nasprotju z Direktivo 2004/38/ES je ureditev države članice, ki bi od državljana tretje države, zakonca državljana Unije, za to, da bi bil upravičen do ugodnosti, ki izhajajo iz določb te direktive, zahtevala, da je moral, preden se je preselil v državo gostiteljico, zakonito prebivati v drugi državi članici. Člen 3 (1) Direktive je treba razlagati tako, da za državljana tretje države, zakonca državljana Unije, ki prebiva v državi članici, ki spremlja državljana Unije ali se mu pridruži, veljajo določbe navedene Direktive ne glede na kraj in datum sklenitve zakonske zveze ter ne glede na način, kako je ta državljan vstopil v državo članico gostiteljico. Za namene te Direktive so družinski člani, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, navedeno v 10. členu, izvzeti iz zahteve po vizumu.
V obravnavani zadevi niti prvostopenjski organ niti tožena stranka nista presojala pravice družinskega člana oziroma tožnice do zasebnega in družinskega življenja ter dejstev in okoliščin nista presojala tudi z vidika Ustave RS in EKČP. Zato je obrazložitev odločbe pomanjkljiva, obenem pa je bilo tudi materialno pravo napačno uporabljeno. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ upoštevati tudi pravico tujca oziroma tožnice do zasebnega in družinskega življenja in ob presoji, kako močna vez se je ustvarila med njima, pretehtati, ali ima ta pravica prednost pred tem, da je tujec v Slovenijo vstopil brez vizuma.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
V tem postopku tožniku pred izdajo drugostopenjske odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o svojem družinskem življenju.
V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ pred izdajo odločbe opraviti posvet s pristojnimi organi Nemčije in upoštevati njene interese, poizvedeti nekoliko več o kaznivem dejanju, ki naj bi ga tožnik storil, dati tožniku možnost, da pojasni svoje vezi z družino in šele potem odločiti, ali razlog združitve z družino pretehta nad tem, da je bil razpisan ukrep zavrnitve vstopa.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja zaradi zaposlitve ali dela - poziv k dopolnitvi vloge - domneva umika zahteve - osebna vročitev poziva - obveznosti tujca v postopku
Določbo 2. odstavka 67. člena ZTuj-1 ni mogoče razlagati in uporabiti v smislu alternativnosti, ampak je treba prvi pogoj, če stranka ne opravi nobenega dejanja razlagati in uporabiti ob uporabi drugega dopolnilnega pogoja, to je, da se da iz opustitve dejanj sklepati, da stranka ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka. Tožnik je v pritožbi navedel razlog, zakaj še vedno ne more predložiti zahtevanega dovoljenja za delo in je dovolj smiselno prosil za možnost kasneje dopolniti vlogo, da bi pritožbeni organ okoliščino s težavami operacijskega sistema na DURS upošteval.
ZUSDDD člen 3, 3/2. Direktiva 2003/109/ES z dne 25. novembra 2013 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti daljši čas člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - prosti preudarek - družinski član
Besedna zveza „lahko zavrne“ v danem primeru ne pomeni, da ima organ popolno diskrecijo za odločanje po prostem preudarku. Pri prostem preudarku ima namreč organ možnost, da v okviru zakonitega odločanja zavrne ali pa ugodi prošnji stranke. Kadar gre za odločanje o ustavnih pravicah, takšne diskrecije ne more biti, lahko pa ima organ v odvisnosti od področja in narave pravice določeno – vendar bolj omejeno (kot ne) - polje proste presoje.
ZTuj-2 člen 75. ZZVZZ člen 7, 7/1, 7/1-13. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4.
dovolitev zadrževanja - podaljšanje dovoljenja - pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje - obrazložitev odločbe - pravna podlaga odločbe
V obrazložitvi odločbe ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga, na podlagi katere je odločil, da tožnik pravico do zdravstvenega varstva uresničuje preko Centra za tujce, ter je iz tega razloga obrazložitev pomanjkljiva. Tega ne določajo členi 73. in 75. člen ZTuj-2, niti 13. alinea prvega odstavka 7. člena ZZVZZ.
V konkretni zadevi je odločitev, da materialna vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško obstaja, ki med strankami tudi ni sporna, pravilna in utemeljena na zakonu. Vendar pa tožena stranka s tem, ko je v izreku navedla, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi bodoče sodbe, ki bo izdana v pravdnem postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Brežicah na podlagi več pravnih temeljev (darilna pogodba, priposestvovanje), ni izpolnila pravnega standarda določnosti in jasnosti izreka iz drugega odstavka 213. člena ZUP.
dovoljenje za začasno prebivanje - pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine - ožji družinski član - polnoletni neporočeni otrok - preživninska dolžnost staršev
Tožena stranka je pravilno zaključila, da tožničinega sina ni šteti kot ožjega družinskega člana v smislu tretjega odstavka 36. člena ZTuj-1. Po določbi prvega odstavka 216. člena Družinskega zakonika federacije Bosne in Hercegovine je namreč pogoj za podaljšanje preživninske obveznosti staršev po polnoletnosti otroka, njegovo redno opravljanje šolskih dolžnosti, pri čemer zgolj vpis na izobraževalno ustanovo v Republiki Sloveniji, ne da bi tujec le to redno obiskoval in redno opravljal šolske obveznosti, ne pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji redno šola.
Predmet spora v obravnavani zadevi je dokončna odločba, s katero je prvostopni organ zavrnil prošnjo tožnika za dovolitev zadrževanja v Republiki Sloveniji ob sklicevanju tako na 1. kot tudi 2. alineo 2. odstavka 73. člena ZTuj-2. V dejanskem pogledu pa v zvezi z določilom 2. alinee 2. odstavka 73. člena ZTuj-2 njegova odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnik sicer nima v času odločanja upravnega organa pridobljene veljavne potne listine svoje izvorne države Nigerije, vendar je ta postopek že začel z vložitvijo predpisanega obrazca za pridobitev potnega lista dne 14. 5. 2012 tako, da naj bi bil njegov potni list „pripravljen v nekaj mesecih“. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju v času odločanja upravnega organa prve stopnje, kot tudi tožene stranke kot pritožbenega organa, pa se sodišče strinja s tožnikom, da materialno pravo – določba 2. alinee 2. odstavka 73. člena ZTuj-2, po kateri se zadrževanje v Republiki Sloveniji dovoli tujcu, če tujec nima in si ne more preskrbeti veljavne potne listine države, katere državljan je, v konkretnem primeru ni bilo pravilno uporabljeno.
tujec - nedovoljen vstop v RS - nezakonito prebivanje v RS - odločba o vrnitvi - družinski član državljana RS
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala odločbo o vrnitvi, saj je ugotovila, da je v RS vstopil izven mejnega prehoda in da v RS prebiva nezakonito. Na navedeno pa ne more vplivati dejstvo, da gre za družinskega člana slovenskega državljana, saj v zadevi ni bilo odločeno o zavrnitvi tujca, ki želi vstopiti v RS, niti o vizumu in niti o dovoljenju za prebivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Tožnica, kljub pozivu tožene stranke, davčnih obveznosti do izdaje izpodbijane odločbe ni poravnala, zato obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS. Od nje pa se izpolnjevanje davčnih obveznosti pričakuje še toliko bolj iz razloga, ker ji je bilo izdano dovoljenje za delo tujega zastopnika za opravljanje poslovodne funkcije v RS.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi študija - stranka v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
Upravni organ bi moral pred izdajo odločbe jasno določiti, kdo je lahko stranka v postopku. Iz prošnje izhaja, da je prošnjo vložila C.C. po zakoniti zastopnici A.A. Zato iz obrazložitve obeh upravnih odločb ni razvidno, zakaj je prvostopenjski upravni organ izpodbijani odločbi izdal zakoniti zastopnici, ne pa osebi, ki je kot stranka v postopku prošnjo tudi vložila.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev - odločitev ministra za pravosodje - vezanost na sklep kazenskega sodišča
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi pravilno oprla na določila Evropske konvencije o izročitvi in Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izročitvi glede na navedene konkretne okoliščine obravnavane sporne zadeve, ki med strankama niso sporne in so za odločitev bistvene oziroma odločilne.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica je bila iz Republike Slovenije odsotna po zapustitvi dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 1. č) člena ZUSDDD. Iz navedenega razloga je odločitev prvostopenjskega organa pravilna.
Tožnica je bila odjavljena iz registra stalnega prebivalstva še pred t.i. izbrisom.
tujec - pravice tujca z dovoljenjem za zadrževanje - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Toženi stranki je bilo izčrpno pojasnjeno, da mora biti izrek odločbe ustrezno pomensko oblikovan glede na določbe prvega in drugega odstavka 75. člena ZTuj-2, ki določajo pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje, kajti le jasen in določen izrek, ki je oblikovan v skladu z določbami 213. člena (ZUP), se lahko izvrši. Kljub jasnim navodilom izrek izpodbijane odločbe še vedno ni oblikovan ustrezno, pomanjkljiva pa je tudi obrazložitev odločbe, saj ne vsebuje navedbe pravne podlage, na podlagi katere je organ določil izvajanje pravice do nujnega zdravstvenega varstva na urgenci in v Centru za tujce, niti ni navedena pravna podlaga na podlagi katere je odločil, da se pravica do osnovne oskrbe in pravica zdravstvenega varstva uresničujeta preko Centra za tujce Postojna. Še vedno ostaja neopredeljeno tudi, na kakšen način gredo tožniku sredstva do denarne pomoči in pravice do osnovne oskrbe ob upoštevanju dejstva, da mu je z odločbo določen kraj bivanja na naslovu društva A.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Devetnajstletna odsotnost tožnika iz Republike Slovenije je ob splošno znanem dejstvu glede trajanja vojnega stanja na območju nekdanje SFRJ (da je bil Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BIH, sklenjen leta 1995) tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ nikakor ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik tako dolgo časovno obdobje po odselitvi iz Republike Slovenije v mesecu novembru 1991 v BiH do vložitve predmetne prošnje dne 14. 8. 2010, prebival v tujini, je tožena stranka pravilno ugotovila, da v tem primeru ni mogoče trditi, da tožnik od 23. 12. 1990 oziroma od meseca novembra 1991 dalje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živi oziroma da je imel v tem času (ves čas) tudi namen dejansko živeti v Republiki Sloveniji.
ZTuj-1 člen 43, 43-3, 43-5, 43-7, 98, 98/1, 98/1-3.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje
V postopku ni sporno, da sta bili tožniku izdani dve odločbi o prekršku zaradi kršitve po 3. točki prvega odstavka 98. člena ZTuj-1, ker se je v Republiki Sloveniji nahajal nezakonito. Navedeno dejstvo utemeljuje domnevi iz 3. in 5. alinee prvega odstavka 43. člena ZTuj-1, da tožnik po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil države, ter da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovolitev zadrževanja - pravni interes za tožbo - pravica do nastanitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba o dovolitvi zadrževanja v RS z dne 29. 6. 2012 pravno-formalno v ničemer ne spreminja odločb z dne 25. 1. 2012 in z dne 25. 7. 2012 o omejitvi gibanja tožniku v Centru za tujce, na podlagi katerih je tožnik imel zagotovljeno pravico do nastanitve. Tudi iz listine „dovoljenje za izhod“ z dne 16. 8. 2012 izhaja, da je bilo s tem dovoljenjem tožniku dovoljeno, da se je gibal izven Centra za tujce na dan 17. 8. 2012 med 8.00 in 17.00 uro, kar pomeni, da je se ukrep omejitve gibanja tudi na ta dan dejansko izvajal. Tožnik si tako s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ker mu pravica do nastanitve iz 3. oziroma 5. odstavka 76. člena ZTuj-2 zaradi zapustitve Slovenije in s trenutkom zapustitve Slovenije ne pripada več, imel pa je to pravico tudi ob oziroma po izdaji izpodbijanega akta.