dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - odločbe o prekrških
Prvostopenjski organ je upošteval vse pravnomočne odločitve organov pregona, ki jih je glede na pravila o izbrisu lahko in na njihovi podlagi utemeljeno sklepal, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o plačilu vseh izrečenih denarnih kazni, kajti razlog za domnevo obstaja že s tem, da je tožnik bil pravnomočno kaznovan za prekrške in kaznivo dejanje, kakor tudi, da želja tožnika, da ostane v Sloveniji, kaže na podrejanje pravnemu redu Republike Slovenije, saj v odločbi povzete ugotovitve izkazujejo ravno nasprotno.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Zgolj ugotovljena zapadla obveznost do države (katero namerava tožnik očitno poravnati) ne more biti podlaga za zaključek, da obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje po peti alineji prvega odstavka 43. člena ZTuj-1.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - neupravičena odsotnost - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Pojem dejansko življenje je nedoločen pravni pojem in ga je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej glede na dejanske okoliščine primera. Ravnanja iz četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala njegova ravnanja.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - prosti preudarek
Besedna zveza „lahko zavrne“ v 1. odstavku 3. člena ZUSDDD v primeru, ko gre za odločanje o ustavni dopustnosti ali nedopustnosti posega v pravico do zasebnosti, ne pomeni, da ima organ popolno diskrecijo za odločanje po prostem preudarku. Pri prostem preudarku ima namreč organ možnost, da v okviru zakonitega odločanja zavrne ali pa ugodi prošnji stranke. Kadar pa gre za odločanje o ustavnih pravicah, takšne diskrecije ne more biti, lahko pa ima organ v odvisnosti od področja in narave pravice določeno – vendar bolj omejeno (kot ne) - polje proste presoje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir, vezanih na odsotnost osebnih dokumentov zaradi izbrisa in zatrjevanega uničenja potnega lista ter vojnih razmer in mobilizacije tožnika, ni upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala. Poleg tega bi morala bolj celovito upoštevati dva ključna dokaza, ki govorita v prid tožniku, pa jih iz nepojasnjenih razlogov ni upoštevala, tako da je v tem smislu tožbeni očitek o skoposti dokazne ocene utemeljen. To sta pričanji tožnikovih sester.
ZTuj-2 člen 35, 37, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/3-5.
tujec - dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - načelo zaslišanja stranke
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka tožnika seznaniti z uspehom dokazovanja ter mu dati možnost, da se o ugotovljenih dejstvih izjavi.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje - neprekinjeno bivanje na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje
Ni dovolj, da tujec neprekinjeno prebiva v Republiki Sloveniji najmanj pet let, ampak mora biti to neprekinjeno prebivanje na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v RS - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni uspel izkazati pogoja dejanskega življenja v RS za relevantno obdobje od leta 1992 do 2002 oziroma do 2006. Obdobje odsotnosti od 1992 do 1997 je namreč tožena stranka, na podlagi določbe četrte alinee tretjega odstavka 1č. člena ZUSDDD štela kot obdobje, za katerega je pogoj dejanskega življenja v RS izpolnjen, sporno pa je, ali je imela tožena stranka, ob nespornem dejstvu, da se je tožnik v RS vrnil leta 2006, pravico ugotavljati oziroma od tožnika zahtevati, da predloži podatke o dejanskem življenju za obdobje od 1998 do 2002. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom ugotavlja, da je bilo ravnanje tožene stranke skladno z zahtevo četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ter določbami ZUP, po katerih je izjavami prič ugotovila, da tožnik zgolj s pridobivanjem informacij o možnosti vrnitve v RS ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušal vrniti v RS in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem, niti teh ravnanj ne navaja v tožbi, zato tožena stranka ni imela pravne podlage za ugodno rešitev tožnikove vloge.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine
Pravica do združitve družine in pravica do celovitosti družine na podlagi določbe 36. člena Ztuj-1 se prizna tujcu, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, in tujcu, ki v Republiki Sloveniji zadnje leto prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje in ima dovoljenje za začasno prebivanje izdano z veljavnostjo najmanj enega leta, seveda ob pogojih in v skladu s tem zakonom. To pomeni, da v primeru, ko pristojni organ še ni odločil o vlogi za izdajo prej navedenih dovoljenj, ki tujcu dovoljujejo prebivanje v RS, ni mogoče odločiti o priznanju pravice iz 36. člena tega zakona.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine - ožji družinski član - polnoleten neporočen otrok tujca - preživninska dolžnost staršev - redno šolanje - državljan BIH
Upravni organ je v dokaznem postopku ugotovil, da je tožnikov sin zadnji dve leti vpisan v samoizobraževanje od delu, za katero se je v šolskem letu 2010/2011 odločil sam ter da v šolskem letu 2010/2011, kakor tudi v šolskem letu 2011/2012 ni opravil nobenega izpita. Zato je po presoji sodišča pravilno zaključil, da se ne šola redno in da ga zato tožnik ni dolžan preživljati.
tujec - dovolitev zadrževanja - podaljšanje dovoljenja - pravice tujca, ki mu je dovoljeno zadrževanje
Tožniku gibanje od januarja 2012 dalje ni več omejeno, zaradi tega ni mogoče določiti plačila stroškov nastanitve s strani Centra za tujce v socialnovarstvenem zavodu, saj to velja le za tujce, ki jim je gibanje omejeno po 76. členu ZTuj-2. Tistim tujcem pa, ki jim je dovoljeno zadrževanje, pripadajo pravice iz 75. člena ZTuj-2. ZTuj-2 namreč povsem jasno razmejuje posebno ureditev in tudi obseg pravic za tiste tujce, ki jim je omejeno gibanje po 76. členu ZTuj-2, in za tiste, ki jim je dovoljeno zadrževanje po 73. členu Ztuj-2.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS
Tožena stranka je pravilno utemeljila, da obstojajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Iz podatkov upravnega spisa je namreč razvidno, da je bil tožnik že večkrat obsojen, poleg tega pa je bilo v času odločanja zoper njega vložena kazenska ovadba za kaznivo dejanje goljufije.
odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje v RS - prepoved vstopa v državo
V konkretnem primeru so podani zakonski razlogi za ukrep odstranitve iz države in prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je Upravna enota Krško predhodno izdala sklep, s katerim je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države in da tožnica v določenem roku ni zapustila države. Tudi prepoved vstopa je utemeljena na podlagi zakonskih določil.
ZTuj-1 člen 43, 43/1, 43/1-5. ZZDT člen 4. ZDavP-2 člen 285, 285/1, 352, 352/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožeča stranka kot direktor ni poskrbela, da bi družba B. davčnemu organu predložila obračun davčnega odtegljaja za izplačilo plač, zato je tudi po mnenju sodišča izkazano, da ni ravnala v skladu z določbami ZDavP-2, kar je zadosten razlog za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
ZTuj-1 člen 93h, 93h/1, 93h/1-2, 93l. URS člen 15, 53, 53/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - nevarnost za javni red in varnost rs - pravica do družinskega življenja - odločitev Komisije za pogojni odpust - obrazložitev odločbe
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je bil tožnik v kratkem obdobju obravnavan s strani organov pregona in sodišča, zato iz navedenih razlogov obstajajo zavrnilni razlogi za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, pri čemer pa Ustava v tretjem odstavku 53. člena sicer res določa, da država varuje družino ter ustvarja za to varstvo ustrezne razmere, vendar pa v 15. členu tudi določa, da so človekove temeljne pravice in svoboščine omejene s pravicami drugih.
Upravni organ pri ocenjevanju okoliščin, ali je prebivanje tujca lahko povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, ni vezan na odločitve Komisije za pogojne odpuste, ampak je pri svojem odločanju povsem neodvisen in odloča po svojih kriterijih.
Evropska konvencija o človekovih pravicah predvideva omejitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, če to zahtevajo pogoji javne varnosti ali zavarovanja pravic in svoboščin drugih ljudi.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - združitev družine
Izdaja dovoljenja za družinskega člana je odvisna od rezidentskega statusa tistega družinskega člana (v tem primeru tožnika), ki uveljavlja pravico do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva o nepodrejanju pravnemu redu RS - davčni dolg
Upravni organ je okoliščine glede davčnega dolga nepravilno obravnaval kot tisto dejstvo, da se tožnik ni oziroma se ne bo podrejal pravnemu redu RS. V domnevi, ki je zakonsko določena, gre namreč za neopredeljiv besedni pojem, ki ga je treba razlagati v zvezi z vsemi dejanskimi okoliščinami obravnavanega primera.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve - razlogi za zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja - odločanje po prostem preudarku
Upravna organa se v obrazložitvi svojih odločb sicer nista izrecno sklicevala na to, da jima je dano pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, vendar pa je iz obrazložitve upravnih odločb dovolj jasno razvidno, da je njuna odločitev v mejah prostega preudarka in v skladu z namenom, za katerega jima je pooblastilo dano.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - ukrep prepovedi vstopa v državo - nepravilna ugotovitev dejanskega stanja - nepravilna uporaba materialnega prava
Pri ukrepu prepovedi vstopa v državo je bistveno, da tujec ni upošteval predpisov, ki urejajo vstop in prebivanje tujcev v Sloveniji. Tožena stranka bi morala upoštevati, v kakšnih okoliščinah in iz katerih razlogov je bil tožniku zavrnjen vstop v državo dne 31. 3. 2012, da bi na tej podlagi ugotavljala domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Slovenije. Tožena stranka pa je v dokazni oceni upoštevala samo dejstvo, ki je navedeno na formularju o zavrnitvi vstopa na meji, da je iz razgovora razvidno, da gre tujec delati na črno in da ne poseduje nič denarja. Tožnik pa je na razgovoru na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Sarajevu pojasnil, da je v času zavrnitve imel dovoljenje za prebivanje v Sloveniji iz razloga zaposlitve ali dela, veljavno od 7. 10. 2010 do 18. 8. 2012 in da je imel bivališče prijavljeno skladno z zakonom.
Domneva, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu, v ZTuj-2 ni urejena na način, da bi zgolj pravnomočna odločba o katerem koli prekršku avtomatično zadostovala za obstoj domneve, ampak je treba glede na konkretne okoliščine vsakega primera ugotavljati, ali okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek, pomenijo izpolnitev omenjenega zakonskega dejanskega stanu.
dovoljenje za začasno prebivanje - načelo varstva pravic strank - pritožba - vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka je na podlagi pritožbe, vložene po elektronski pošti, zvedela, da pritožbe tožnica ni mogla vložiti pravočasno zaradi bolezni, ker je to napisala v pritožbi z dne 8. 1. 2013. V tej zvezi je omenila tudi aretacijo s strani policije. O bolezni tožnice je bila sicer tožena stranka obveščena že od vložitve vloge z dne 15. 10. 2012. Zato bi tožena stranka morala smiselno šteti, da je tožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi VIII. poglavja ZUP. Namesto tega je tožena stranka pritožbo tožnice zavrgla, zaradi česar je kršila 2. odstavek 7. člena ZUP v zvezi z VIII. Poglavjem ZUP.
Tožena stranka bi morala v postopku odločiti o zahtevku, ki ga je podala tožena stranka, torej o prošnji za izdajo vizuma za dolgoročno bivanje, pa ni. Namesto tega je pozivala stranko, da se izjasni, ali prosi za prvo dovoljenje za začasno prebivanje ali za podaljšanje dovoljenja iz drugih utemeljenih razlogov. Ti postopki niso v tolikšni meri enostavno urejeni, da bi tujka, katere materni jezik ni slovenski, in ki ima zdravstvene težave, lahko brez težav in potrebne vsebinske pomoči v smislu dosledne uporabe vseh štirih odstavkov 7. člena ZUP s strani uradne osebe, vedela sama od sebe, kakšne so razlike med vsaj tremi omenjenimi postopki in kateri postopki so zanjo ugodnejši.