dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu Republike Slovenije
Dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - pogojna obsodba
V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je bil tožnik v RS spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, za kar je bil pravnomočno obsojen na zaporno kazen petih mesecev, pogojno za dobo enega leta. Zato sta upravna organa pravilno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, in zato utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje. Dejstvo, da je bila tožniku izrečena pogojna obsodba, ki je opozorilna sankcija in ne kazen, ne pomeni, da odločitev ni pravilna.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - neporavnane davčne obveznosti
Niti družba A. d.o.o., katere direktor in edini lastnik je (bil) tožnik, niti tožnik kot fizična oseba v času izdaje izpodbijane odločbe nista imela poravnanih davčnih obveznosti. Kljub temu, da ga je upravni organ prve stopnje pozval, tožnik ni navedel nobenih podatkov in niti ni navedel razlogov nastanka davčnih dolgov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje (domneva nepodrejanja pravnemu redu RS).
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - odločba ministra za pravosodje - načelo zaslišanja stranke
Toženka bi pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku morala dati možnost, da se seznani in izjavi o vseh dejstvih, na katerih temelji njena odločitev; to ji nalaga 9. člen ZUP. Za stališče, da v postopku izročitve tujca ni treba seznaniti z dejstvi, na katerega bo organ oprl svojo odločitev, v določbah ZKP ni opore. Prav tako ni mogoče slediti argumentaciji toženke, da zadostuje, da je tožnik že v sodni fazi izročitvenega postopka imel možnost, da se izreče o pomembnih okoliščinah. Še toliko bolj ne zato, ker je že toženka sama v odločbi ugotovila, da se niti sodišče prve niti sodišče druge stopnje v sodni fazi izročitvenega postopka do tožnikovih navedb glede zatrjevanja kršitev pravic nista izrekli.
ZZDT-1 člen 22, 22/1, 22/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/3, 248, 248/2.
tujec - delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje - vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja - rok za vložitev vloge - prekluzivni materialni rok - zavrženje vloge - zavrnitev vloge
Tožnik je vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vložil prepozno, po izteku prekluzivnega 30-dnevnega zakonskega roka in bi jo bilo zato treba zavreči v skladu s 3. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, prvostopenjski organ pa jo je zavrnil. Vendar navedena pomanjkljivost v postopku na prvi stopnji v konkretnem primeru ni bistvena. Za tožnika ima odločitev o zavrnitvi njegove vloge enak pravni učinek, kot če bi bila njegova vloga zavržena, ker je rok iz 3. točke prvega odstavka 22. člena ZZDT-1 prekluzivni materialni zakonski rok, z iztekom katerega neuveljavljena zakonska pravica ugasne.
Tožnik, ki v tožbi izpostavlja svojo pravno neukost in slabše znanje slovenskega jezika, zmotno meni, da bi ga moral kdorkoli (bivši delodajalec) posebej opozoriti na potek omenjenega roka, saj za tako stališče v pravnem redu RS ni opore.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljan države naslednice nekdanje SFRJ - kaznivo dejanje
Neizpolnjevanje pogoja po 3. členu ZUSDDD pomeni samostojno podlago za zavrnitev zahteve.
Toženka bi morala za zakonito zavrnitev ugotoviti, da tožnik predstavlja „resnično in dovolj hudo grožnjo, ki prizadene ključni družbeni interes“ v času izdaje izpodbijane odločbe, pri čemer pa je ključno, da upošteva naravo storjenih kaznivih dejanj in obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, da bi lahko zaključila, da tožnik tudi ob odločitvi o zahtevku za izdajo dovoljenja za prebivanje še vedno predstavlja tako kvalificirano grožnjo. Bistveno je upoštevanje kronologije storitve kaznivih dejanj in presoja obnašanja po prestani kazni, seveda tudi teža kaznivih dejanj.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - razlogi za zavrnitev prošnje - podrejanje pravnemu redu RS - diskriminacija na podlagi narodnostne pripadnosti
Dovoljenje za prebivanje se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Če toženka ugotovi razloge za domnevo, da tujec nima namena delati v skladu s pogodbo in delovnim dovoljenjem, zaradi katerega naj bi mu bilo izdano tudi dovoljenje za prvo prebivanje, to lahko zadošča za ugotovitev, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, in ni treba, da bi morala biti izkazana tudi kakšna okoliščina v zvezi z dotedanjimi tujčevimi protipravnimi ravnanji po prekrškovnem ali kazenskem pravu.
Tožnik uveljavlja, da gre za diskriminacijo, pri čemer sodišče predpostavlja, da kot temelj diskriminacije uveljavlja narodnostno pripadnost iz prvega odstavka 14. člena Ustave. Za to, da bi se dokazno breme prevalilo na toženko, bi v tožbi moral izkazati vsaj domnevo, da je do diskriminacije prišlo, česar pa tožnik ni storil, saj je le pavšalno navedel, da ga toženka diskriminira, ker prihaja iz Kosova.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5. ZDDV-1 člen 141, 141/1, 141/1-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožnica, ki je opravljala dejavnost samostojne podjetnice, je imela na dan 15. 3. 2012 davčni dolg v višini 35.398,45 EUR in davčnemu organu skoraj tri leta ni oddajala obračunov za prispevke za socialno varnost za zasebnika in za zaposlene pri zasebniku, čeprav je bila k temu večkrat pozvana. Poleg tega pa je bila direktorica družbe, ki je imela na dan 4. 5. 2012 davčni dolg v višini 123.690,36 EUR. Tožena stranka je zato utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
tujec - nezakonito prebivanje v RS - odstranitev tujca iz države - pravica do družinskega življenja
Tožnik je v državo vstopil izven mejnega prehoda, zato je policija ob kontroli dne 5. 12. 2011 ugotovila, da je zaradi nezakonitega prebivanja storil prekršek po drugem odstavku 145. člena ZTuj-2, za kar mu je bil izdan plačilni nalog za globo v znesku 800 EUR. Navedena dejstva pa že predstavljajo dejansko podlago za izdajo odločbe o vrnitvi.
Ob ugotovitvi, da tožnik zavestno ne spoštuje pravnega reda RS in niti pravnega reda EU, ter ob dejstvu, da ni izkazal, da dejansko prispeva k preživljanju mladoletnih otrok ter tudi ne dejstev, ki bi kazala na vrsto in resnost težav, s katerimi bi se v primeru njegovega odhoda iz RS morala soočiti žena in mladoletni sin, sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru z izpodbijanim ukrepom ni bilo prekomerno poseženo v tožnikovo pravico do družinskega življenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - zaprosilo o tujem pravu
Ker tožnik ni državljan Republike Slovenije, v Republiki Sloveniji pa tudi nima urejenega statusa za bivanje na podlagi ustreznega dovoljenja, se je tožena stranka utemeljeno oprla na določbo 3. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP in od tožnika zahtevala, da dokaže obstoj vzajemnosti med Republiko Slovenijo in tujo državo v zvezi z dodeljevanjem brezplačne pravne pomoči.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - razlogi za zavrnitev prošnje - podrejanje pravnemu redu RS
Dovoljenje za prebivanje v RS se tujcu ne izda, če obstajajo razlogi za domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS. Pristojni organ te razloge za zavrnitev izdaje dovoljenja ugotavlja tudi na podlagi podatkov iz kazenske evidence, evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ne pa zgolj in samo na podlagi podatkov iz teh evidenc.
ZTuj-1 člen 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničin oče živi v BIH in prejema pokojnino, ki za več kot enkrat presega minimalni znesek, ki je za življenje ene osebe potreben v Republiki BIH, upoštevaje zakonodajo BIH. Tožnica ga zato ni dolžna preživljati in oče se posledično ne šteje za družinskega člana v smislu določbe 4. točke prvega odstavka 93. k člena ZTuj-1.
URS člen 53, 53/3. EKČP člen 8. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 25/1, 96.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - ukrep prepovedi vstopa - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno zavrnila izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Republika Italija, ki mu je izrekla ukrep prepovedi vstopa, je namreč odgovorila, da ne želi, da se mu izda dovoljenje za prebivanje v RS, tožnik pa v postopku ni izkazal utemeljenih razlogov, kot so humanitarni razlogi ali mednarodne obveznosti, zaradi katerih bi se mu dovoljenje, kljub zabeleženemu ukrepu zavrnitve vstopa, izdalo. Pri odločanju pa je tožena stranka tudi pravilno pretehtala tožnikovo pravico do zasebnega in družinskega življenja (53. člen URS in 8. člen EKČP). Tožnik je sicer poročen s slovensko državljanko, ki pa je ne preživlja. Zakonca nimata skupnih otrok, tožnik pa je ves čas prebivanja v RS, ki je bilo pretežno nezakonito, nezaposlen.
dovoljenje za začasno prebivanje - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - davčni dolg - zadostna sredstva za preživljanje
V času izdaje izpodbijane odločbe je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka nima sredstev za preživljanje, da je storila večje število prekrškov zoper javni red in mir ter da nima poravnanih zapadlih davkov in prispevkov. Zato je tožena stranka njeno prošnjo za dovoljenje za začasno prebivanje tujca v RS zavrnila skladno z določbami ZTuj-1.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - davčni dolg
Tožnik je bil pred izdajo izpodbijane odločbe kaznovan za več prekrškov, poleg tega pa tudi nima poravnanega zapadlega davčnega dolga, zato je tožena stranka utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS.
ZTuj-2 člen 55, 55/1, 55/1-5. ZDavP-2 člen 397, 397/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - odločba o prekršku - davčni dolg
Tožeča stranka je v obdobju pred izdajo izpodbijane odločbe storila več prekrškov zoper javni red in mir, kot samostojni podjetnik posameznik pa tudi ni imela poravnanih davčnih obveznosti, zato je tožena stranka utemeljeno zaključila, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg - samostojni podjetnik posameznik
Neporavnani davki in prispevki tujca, ki v RS opravlja dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, pomenijo nepodrejanje pravnemu redu RS in predstavljajo razlog za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu RS.
ZTuj-2 člen 31, 37, 37/6, 55, 55/2, 55/2-4. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 43.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - žrtev kaznivega dejanja - stranka v postopku - pravni interes
Oseba, ki ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, postopka v upravnem sporu ne more začeti.
Stvarno legitimacijo daje materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico, obveznost oziroma pravno korist.
Nosilec pravice, o kateri se odloča v postopku - prebivanje v Republiki Sloveniji, je tujec, ki je v skladu z 42. členom ZUP stranka postopka. S tem ko zakon omogoča, da prošnjo za izdajo dovoljenja tujcu lahko vloži tudi njegov delodajalec, daje slednjemu le procesno legitimacijo, ki nima podlage v stvarni legitimaciji (pravici do prebivanja). Glede vseh nadaljnjih procesnih dejanj pa delodajalec lahko nastopa samo kot pooblaščenec tujca. Delodajalec v postopku izdaje dovoljenja tujcu tudi ne more imeti položaja stranskega udeleženca. Tak status ima oseba, ki izkaže pravni interes, ker zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Za zaposlitev tujca ima delodajalec poslovni, ekonomski interes, kar pa ne zadošča, da bi se postopka izdaje dovoljenja za njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji udeleževal kot stranski udeleženec.
Neizdaje dovoljenja ni mogoče pogojevati s (pravnomočno) obsodbo, ampak mora biti državni in javni interes varovan že v primeru suma storitve kaznivega dejanja.
dovolitev zadrževanja - rok za prostovoljno zapustitev države - potek roka - izpolnjevanje pogojev za odstranitev
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožnik ne more uveljavljati pravice do dovolitve zadrževanja iz razloga, ker niso izpolnjeni pogoji za odstranitev, torej pogoji iz 69. člena ZTuj-2. Prvostopenjski organ je prejel predlog za zadrževanje dne 11. 3. 2013, takrat pa še ni potekel rok za prostovoljno zapustitev države. Tožnik torej ni v postopku odstranitve iz države in zato ne more uveljavljati pravice oziroma pravne koristi iz 73. člena ZTuj-2.
upravni spor - začasna odredba - tujec - odstranitev tujca iz države - težko popravljiva škoda - razdružitev družine
Tožnik je poročen s slovensko državljanko, s katero prebivata skupaj, zato sodišče meni, da obstaja verjetnost, da bi v primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe prišlo do razdružitve njegove družine, saj je zelo verjetno, da do pravnomočnosti izpodbijane odločbe, glede na urejene življenjske razmere njegove žene, mu le ta ne bi sledila.