ZTuj-2 člen 22, 22/3, 33, 33/3, 37, 55, 55/8. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje člen 2, 2/1, 3, 3/6.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja - zadostna sredstva za preživljanje
Toženka je zavrnila tožnikovo vlogo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, ker naj ne bi izkazal zadostnih sredstev za preživljanje. Odločitev je utemeljila zgolj na ugotovitvi, da prilivi iz naslova poslovodenja njegove družbe niso bili izvedeni redno-mesečno. Pogoja, da bi morali biti prilivi izplačani mesečno pa niti ZTuj-2, niti Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje ne določata, zato je toženka nepravilno uporabila materialno pravo.
državljanstvo - priglasitev v državljanstvo - pravnomočno razsojena zadeva
Odločitev o zavrženju zahteve za priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije temelji na ugotovitvi, da je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje - prošnja za izdajo posebne odločbe - pogoji za izdajo posebne odločbe - državljan Republike Slovenije
V tožnikovem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za ugoditev prošnji za izdajo posebne odločbe tujcu, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in je dovoljenje za stalno prebivanje pridobil po ZTuj, ker je bil tožnik na dan 25. 6. 1991 državljan RS, ne pa tujec, česar tožnik v tožbi niti ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik zaradi svoje napake leta 1999 ni podaljšal veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji. Slovenijo je zapustil zaradi neplačanih davkov in prispevkov v Sloveniji in ne zaradi posledic izbrisa. V obdobju od februarja 1999 do avgusta 2005 ni zaprosil za vizum za vstop v Slovenijo, niti ne za dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji. Svoj status v RS si je po letu 2005 prvič uredil s pridobitvijo dovoljenja za začasno zaposlitev z veljavnostjo od 3.8.2005 do 26.4.2006, iz razloga za zaposlitev oziroma delo. Pri tem tožbeni ugovor, da za vizum za vstop v Republiko Slovenijo v obdobju od februarja 1999 do avgusta 2005 ni zaprosil iz razloga, ker je vedel, da ga ne bo dobil in si zato zanj ni upal zaprositi in da za to tudi ni imel denarja, ne more biti relevanten. To pa še zlasti velja ob dejstvu, da je tožnik po lastnih navedbah v obdobju od leta 1999 do novembra 2000 z družino živel v Švici. Razlog za njegovo neupravičeno odsotnost iz Slovenije je torej na njegovi strani in ne na strani tožene stranke. Kot izhaja iz ugotovitev tožene stranke, je bil tožnik iz Slovenije neupravičeno odsoten več kot šest let.
posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču - register stalnega prebivalstva - načelo zaslišanja stranke
V tem postopku je bilo odločeno v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je prvostopenjski organ menil, da zadostuje vpogled v evidence, čeprav je tožnik kasneje v pritožbi dokazoval, da je nemogoče, da ne bi bil izbrisan. Taka možnost dokazovanja tožniku ni bila dana v postopku na prvi stopnji in je zato šlo tudi za bistveno kršitev pravil postopka.
tujec - dovolitev zadrževanja - upravni spor - začasna odredba - vzročna zveza med zatrjevano škodo in izpodbijanim aktom
Ker tožniki niso izkazali neposredne vzročne zveze med zatrjevano škodo (izgubo denarne pomoči, ki je nastala že 2 meseca pred izdajo izpodbijanih aktov) in izpodbijanima aktoma, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - različna delodajalca - ista upravna zadeva
Formalno je delodajalec tujca druga pravna oseba in ne ista pravna oseba in zato tožena stranka vloge ne bi smela zavreči, ampak bi jo morala obravnavati po vsebini.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Na podlagi tožniku na ustnem zaslišanju postavljenih vprašanj in njegovih odgovorov izhaja, da tožnik ni poznal bistvenih podatkov o ustanovitvi svoje gospodarske družbe, ki je v njegovi 100% lasti, ki je bila ustanovljena 25. 3. 2013, niti ni vedel, da njegova družba nima svojih poslovnih prostorov in da še ne posluje, prav tako pa ni vedel, da ima njegova družba odprt svoj poslovni račun, kot tudi ne, da ima na istem naslovu kot njegova družba po podatkih AJPES registriranih svoj sedež skupno 223 podjetij, tožnik pa je na posebno vprašanje na ustnem zaslišanju nepravilno odgovoril, da je na naslovu sedeža njegovega podjetja C. zgolj njegovo podjetje, ki je edino na tem naslovu, čeprav je tožena stranka, kot rečeno ugotovila, da ima na navedenem naslovu registrirane sedeže skupaj 223 podjetij. Tožnik tudi ni vedel, kje bo poslovalo njegovo podjetje, niti ni poznal davčne stopnje v RS in davčne zakonodaje RS, prav tako ni vedel, katero sodišče je pristojno v primeru delovnega spora. Prav tako je napačno navedel, da sta v njegovem podjetju dva družbenika.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni zapustil RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, po letu 1997 pa se tudi nesporno ni poskušal vrniti v RS in nadaljevati z dejanskim življenjem v RS, saj si je življenje uredil v Republiki Srbiji in si tam tudi pridobil državljanstvo, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - podaljšanje dovoljenja - dokazilo o sprejemu na študij - razlaga pojma študent
ZTuj-2 v 44. členu ne zahteva, da bi moral imeti prosilec status študenta. V tretjem odstavku 44. člena je sicer navedeno, da je pogoj za izdajo dovoljenja dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent. Vendar pa v tem določilu ne piše, da bi ta študent obvezno moral imeti tudi status študenta, saj je študent lahko tudi brez statusa študenta, kar pomeni, da je še vedno sprejet na študij, da ima pravico opravljati vse študijske obveznosti, le da nima statusa študenta, zaradi česar ni upravičen do nekaterih ugodnosti, ki veljajo le za študente.
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca iz razloga zaposlitve ali dela - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Obrazložitev izpodbijane odločbe, zlasti v delu, ki se glasi: "Zaradi suma o sistematičnih zlorabah tujcev pri pridobivanju dovoljenj je upravni organ odločil, da se prošnja prosilca za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi 5. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 zavrne" je po presoji sodišča v tolikšni meri nepopolna oziroma nejasna, da je onemogočen njen preizkus v pogledu pravne pravilnosti in zakonitosti odločitve upravnega organa v tej sporni zadevi.
Glede na zadržek za izdajo zaprošenega dovoljenja v izpodbijani odločbi ni logično prepričljivo navedeno odločilno dejansko stanje, ki bi utemeljevalo tak zaključek oziroma izdajo zavrnilne odločbe. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi napravila vsaj preuranjen, če že ne napačen sklep o dejanskem stanju, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj ni jasno oziroma ni v zadostni meri pojasnjeno, v čem oziroma kako se ne bi tožnik podrejal pravnemu redu RS, oziroma, zakaj naj bi bilo tako mogoče sklepati zgolj na podlagi "nasprotujoče izjave tožnika in predložene dokumentacije".
Prošnja za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje tožnika kot tujca v Sloveniji je bila zavrnjena, ne da bi tožnik imel možnost oporekati zaključkom, na podlagi katerih upravni organ utemeljuje sklep, da predstavljajo razlog za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS in ki jih v svoji obrazložitvi niti ni eksplicitno in konkretno ter določno opredelil.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca iz razloga zaposlitve ali dela - diskrecijska pravica - podrejanje pravnemu redu RS
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v listinah predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila tožnica, ki je svojo prošnjo vložila na Veleposlaništvu RS, med postopkom seznanjena z ugotovitvami upravnega organa na ustnem zaslišanju kot stranka dne 30. 7. 2013, o čemer je bil v navzočnosti tolmačke sestavljen tudi zapisnik, ki ga je tožnica lastnoročno podpisala brez pripomb.
Tožnica o podjetju, katerega solastnica je skupaj z možem, osnovnih podatkov, ki bi jih morala poznati, ni znala pravilno navesti, saj ni vedela točno, katero osnovno dejavnost naj bi sploh opravljalo podjetje. Dejstvo, da je podjetje registrirano za več dejavnosti, sicer res pomeni, da bi lahko opravljalo vse registrirane dejavnosti, vendar bi tožnica morala vedeti, katero dejavnost bo v resnici opravljalo.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 20. 8. 2013, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - zamuda pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev
Tožnik je s predložitvijo obračunov davčnih odtegljajev zamujal kot zakoniti zastopnik gradbene družbe. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik zaradi zamude pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev ni bil obravnavan zaradi prekrška. Prav tako iz spisovnih podatkov ni mogoče sklepati, da bi se naklepno ali iz malomarnosti izogibal predložitvi obračunov davčnih odtegljajev v predpisanih rokih. Vse navedeno pa pomeni, da za osebno krivdo tožnika v zvezi z nepravočasnim oddajanjem obračunov davčnih odtegljajev ne obstaja dovolj dokazov. Tako je preuranjen zaključek, da zaradi tožniku očitane kršitve davčnega predpisa obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
dovoljenje za stalno prebivanje - prošnja za izdajo dovoljenja - rok za vložitev prošnje - prekluzivni rok - zamuda roka
V skladu z določbo prvega odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujcu po prvem odstavku 1. člena tega zakona, vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona (ZUSDDD-B). ZUSDDD-B je pričel veljati 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnik prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje vložil dne 17. 10. 2013, tj. po poteku 3-letnega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožnikovo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi prvega odstavka 1. člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetnega dovoljenja je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
prisilna odstranitev tujca - omejitev gibanja - nastanitev v Centru za tujce - določitev roka za prostovoljno zapustitev države - nastop trenutka nezakonitega bivanja - kriteriji ustavnega sodišča - ugotovitvena sodba
Opredelitev trenutka, ko oseba na ozemlju Republike Slovenije ne prebiva več zakonito, je primarno odvisno od trenutka pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe, s katero je tej osebi naloženo obvezno zapustiti državo.
Obveznost zapustiti državo lahko oseba izpolni prostovoljno, sicer pa se izvede postopek prisilne odstranitve. Pri tem je treba upoštevati, da mora imeti oseba v vsakem primeru na razpolago določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zapustitve države. Šele po preteku tega roka odločba postane izvršljiva v pravem pomenu besede in je kot taka lahko podlaga za sprožitev postopka prisilne odstranitve tujca, pa tudi za morebitno sankcioniranje nezakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji, če so izpolnjeni zakonski znaki prekrška.
Sodišče je v ponovljenem sojenju ugotovilo, da v času izdaje izpodbijanega sklepa niso bili izpolnjeni vsi pogoji za omejitev gibanja. Prvi odstavek 56. člena ZTuj-1 je določal kot enega izmed pogojev za omejitev gibanja tujca, da tujec ni zapustil države v določenem roku. Iz izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, da bi bil tožniku določen nek dodaten rok, v katerem mora zapustiti državo, ampak je v obrazložitvi navedeno le to, da je odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito postala izvršljiva dne 3. 1. 2011, tožnik pa po tem datumu ni sam zapustil območja države in se zato njegovo bivanje od 4. 1. 2011 dalje šteje kot nezakonito.
odstranitev iz države - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja - kršitev pravice do sodnega varstva
Izpodbijani akt odreja odstranitev tožnika iz države brez posebnega roka za prostovoljno odstranitev. Če bi bila taka odločba izvršena še pred njeno pravnomočnostjo, bi to imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel. V kolikor bi bila izpodbijana odločba izvršena še pred pravnomočnostjo, se v času do pravnomočnosti tožnik ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije. Vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila več mogoča in zato sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva.
Uredba (EU) št. 265/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marec 2010 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje člen 25, 96.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - Schengenski informacijski sistem - prepoved vstopa v Schengensko območje
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS iz razloga zaposlitve in dela. Zoper tožnika je namreč Švica v Schengenskem informacijskem sistemu razpisala ukrep prepovedi vstopa v Schengensko območje, iz odgovora švicarskih organov pa nesporno izhaja, da ne želijo, da tožnik vstopi na območje Schengena in da ne podpirajo izdaje dovoljenja za bivanje v katerikoli Schengenski državi, ne glede na to, da so podatke posredovali z uporabo obrazca M namesto z obrazcem N.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kaznivo dejanje - nevarnost za javni red in varnost
Pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili je utemeljen razlog za zavrnitev prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 4. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, saj potrjuje obstoj resnih razlogov za sum, da utegne tožnik pomeniti nevarnost za javni red in varnost.
ZTuj-2 člen 33, 35, 36, 37, 55, 55/1, 55/1-4. ZUP člen 9, 146, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
V izpodbijani odločbi ni določno, jasno in konkretno opredeljeno ugotovljeno dejansko stanje glede na pravni okvir odločanja o prošnji tožnice za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela tako, da bi bile konkretno navedene ugotovitve upravnega organa o tožničinem izpolnjevanju predpisanih pogojev po določilih 1. in 3. odstavka 37. člena v povezavi s 1. odstavkom 35. člena in 1. odstavkom 36. člena ZTuj-2, saj se dovoljenje za začasno prebivanje v skladu s 1. odstavkom 36. člena ZTuj-2 lahko podaljša pod enakimi pogoji, kot se izda.
Upravni organ se ni spuščal v vsebino in izpolnjevanje predpisanih zakonskih pogojev za podaljšanje veljavnosti tožničinega prvega dovoljenja za začasno prebivanje. Te vsebine niso vsebovane v izpodbijani odločbi, ki prav tako tudi ne vsebuje sklepa o dejanskem stanju v smislu ugotovitve, ali tožnica izpolnjuje (ali ne) predpisane splošne in posebne pogoje za zaprošeno podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Izpodbijana odločba namreč sprejeto zavrnilno odločitev utemeljuje zgolj z vidika ugotavljanja dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na zavrnilni razlog iz 4. alineje 1. odstavka 55. člena ZTuj-2.