dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnik je Republiko Slovenijo zapustil 23. 6. 1990, torej pred 23. 12. 1990, kot to določa 1. člen ZUSDDD. Njegove odsotnosti iz Republike Slovenije zato ni mogoče šteti kot upravičene odsotnosti v smislu določbe 1.č člena ZUSDDD. Tožnik v tožbi z ugovori, ki se nanašajo na odhod iz Republike Slovenije in vstop v Italijo s turistično vizo, ne more uspeti.
tujec - pogoji za bivanje tujcev - nezakonito bivanje tujcev - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti
Z izpodbijano odločbo je policija odredila nastanitev tožnice v centru za tujce, pri čemer se je sklicevala le na izpolnjevanje zakonskih pogojev za odreditev omejitve gibanja, to je, da tožnica ni zapustila države v določenem roku in da je ni mogoče odstraniti. Pri tem pa ni presojala ustreznosti oziroma sorazmernosti odrejenega ukrepa, torej ali bi bilo mogoče isti cilj doseči z milejšim ukrepom.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnik večine zadev, vezanih na njegovo podjetje, ni vedel, kar je pri toženi stranki utemeljeno vzbudilo domnevo, da se ne bo podrejal pravnemu redu RS, saj je iz nepoznavanja teh zadev logično pravilno sklepala, da gre za poskus sistematične zlorabe pri pridobivanju dovoljenja, oziroma je utemeljeno podvomila o dejanskem namenu prebivanja tožnika v Sloveniji, saj navedeno tudi po presoji sodišča že samo po sebi vzbuja dvom, da prošnja za dovoljenje v konkretnem primeru ni bila vložena zaradi opravljanja dela tožnika v podjetju, ampak zaradi drugih namenov.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Iz 2. odstavka 33. člena ZTuj-2 izhaja, da je zakonodajalec upravnemu organu podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje o prošnji tujca za vstop in prebivanje v RS.
Tožena stranka je logično prepričljivo pojasnila, da so okoliščine, zaradi katerih se lahko zavrne izdajo zaprošenega dovoljenja, v konkretnem primeru podane, saj to izhaja že iz podatkov v tožnikovi prošnji s priloženimi listinami ter javno dostopne baze podatkov AJPES, še zlasti pa iz izjav samega tožnika v zapisniku ustnega zaslišanja na Veleposlaništvu RS, ki ima v skladu z določilom 1. odstavka 80. člena ZUP dokazno veljavo javne listine.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Izpodbijana odločba je logično prepričljiva, celovita in natančno obrazložena. Tožena stranka je obstoj razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS zanesljivo ugotovila na podlagi podatkov iz vloge samega tožnika, zapisnika o ustnem zaslišanju tožnika na Veleposlaništvu RS ter podatkov iz uradnih evidenc in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožnik z zgolj pavšalnimi navedbami ni uspel omajati.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik kot tujec (makedonski državljan) v Slovenijo vstopil legalno dne 1. 2. 2013, z makedonskim potnim listom, s katerim bi v državi oziroma na območju držav članic pogodbenic Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma v obdobju 180 dni lahko neprekinjeno bival največ 90 dni, to je do 30. 4. 2013. Tožnik po tem datumu Slovenije ni zapustil, temveč je dne 18. 12. 2013 vstopil v podjetje A. d.o.o. Tako mu je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev za čas enega leta. Pri UE je podal tudi vlogo za izdajo dovoljenja za prvo prebivanje v Sloveniji, o čemer v času odločanja prvostopenjskega organa še ni bilo odločeno.
Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnik nezakonito prebiva v Sloveniji in da Slovenije ni sam zapustil, zaradi česar so podani pogoji za njegovo odstranitev iz države in za prepoved vstopa v Slovenijo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odjava stalnega prebivališča
V zvezi z tožbenimi navedbami, da je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija izvedla nezakonit izbris 37.000 osebam in da je potrebno vsakomur, ki vloži zahtevo, izdati odločbo z veljavnostjo za nazaj, sodišče pojasnjuje, da v primeru tožnice ne gre za izbris, ki se je zgodil v februarju leta 1992. V zvezi s tem je drugostopenjski organ tožnici v svoji odločbi pravilno pojasnil, da ji stalno prebivališče ni prenehalo, ker bi zanjo začele veljati določbe Zakona o tujcih, ampak zato, ker je že prej, to je 23. 8. 1991, sama odjavila stalno prebivališče in pri tem prijavila kot novo stalno prebivališče v Banja Luki.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SRFJ - rok za vložitev vloge - prekluzivni rok - zavrženje vloge
Triletni rok za oddajo vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD je prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnik s potekom tega roka izgubil pravico do pridobitve izdaje dovoljenja za stalno prebivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - vročitev upravnega akta - osebna vročitev
Že ob laični primerjavi podpisov v tožničini prošnji za podaljšanje dovoljenja in na vročilnici je razvidno, da podpis na obeh navedenih dokumentih ni isti oziroma da sta podpisa na obeh dokumentih (popolnoma) različna. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da vročitev poziva tožnici ni bila opravljena v skladu z določbami ZUP, torej ni bila opravljena pravilno. Ker vročitev poziva tožnici ni bila opravljena pravilno, posledično tudi tožničinega molka ni mogoče šteti za umik prošnje.
Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma členi 25, 25/1, 96. URS člen 8.
tujec - dovoljenje za prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - ukrep zavrnitve vstopa v SIS
Država pogodbenica lahko tujcu, za katerega je druga država pogodbenica v SIS razpisala ukrep zavrnitve vstopa, po posvetovanju s to državo pogodbenico na podlagi 1. odstavka 25. člena Schengenske konvencije zavrne izdajo dovoljenja bodisi za stalno bodisi za začasno prebivanje, kot tudi za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, za kar gre v obravnavani sporni zadevi, zaradi zabeleženega ukrepa zavrnitve vstopa, ne da bi sploh ugotavljala, ali je tujec po njenih nacionalnih predpisih upravičen do izdaje dovoljenja za prebivanje, oziroma, ne da bi posebej ugotavljala, ali pri njem morebiti obstajajo razlogi za zavrnitev podaljšanja dovoljenja, določeni z nacionalnim pravom, v konkretnem primeru po ZTuj-2.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - poznavanje slovenske zakonodaje
Glede na to, da je tujec 100% lastnik podjetja in hkrati direktor, bi moral vedeti vsaj nekaj najosnovnejših stvari, da bi s tem izkazal, da je njegov namen bivanja res zaradi dela. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da je možno nepoznavanje slovenske zakonodaje urediti s storitvijo računovodskega servisa, kajti če je nekdo 100% lastnik in direktor podjetja, mora poznati vsaj osnove delovne in davčne zakonodaje ne glede na to, da bo tovrstne storitve opravljal računovodski servis.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - zapustitev Republike Slovenije pred izbrisom iz registra stalnega prebivalstva
Tožeča stranka je skupaj z družino Slovenijo zapustila avgusta 1991, to je več kot 8 mesecev pred tem, ko je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, zato ni mogoče utemeljeno trditi, da je Republiko Slovenijo zapustila zaradi posledic izbrisa, tako da razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1. člena ZUSDDD ni podan.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Tožeči stranki je bila dana možnost, da predloži dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih oziroma da davčne obveznosti poravna ali zaprosi za njihovo obročno odplačevanje, kolikor so obstajali razlogi za to, kar pa do izdaje izpodbijane odločbe ni storila.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva
V obravnavnem primeru ni sporno, da je tožnik odsoten iz Republike Slovenije od najkasneje 26. 11. 1991, torej več kot 23 let. Pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji tako že zato ne more izkazati.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SRFJ - dejansko bivanje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Tožnik v času prvih pet let od zapustitve Slovenije dalje ni vložil prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji in mu prošnja za izdajo dovoljenja tudi ni bila zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen, kot to določa tretja alinea tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Tožnik že zaradi tega ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja za obdobje prvih pet let (pogoj določen v četrtem odstavku 1.č člena) in prvostopenjskemu upravnemu organu posledično ni bilo treba ugotavljati še poskusa vrnitve v Republiko Slovenijo za nadaljnje obdobje petih let.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pridobitev državljanstva - dovoljenje za stalno prebivanje
Tožnik ni bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, temveč je sam, kot to izhaja iz listin v upravnem spisu, odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji z dne 11. 7. 1994 in se preselil (prijavil) v BiH. Tožnik je dne 4. 9. 1998 ponovno prijavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (Velenje), kar pa v primeru izbrisa iz registra stalnega prebivalstva po uradni dolžnosti ne bi bilo mogoče.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - rok za vložitev prošnje za podaljšanje dovoljenja
Pogoj, določen v 36. in 51. členu ZTuj-2 (da mora tujec prošnjo za podaljšanje dovoljenja vložiti pred potekom roka, do katerega dovoljenje velja), ima po vsebini značilnost roka, s katerim si stranka zagotovi možnost zahtevati pravico. To pomeni, da je navedeni rok materialni rok. Za materialne roke pa velja, da ima zamuda roka za posledico izgubo pravice. Na prekluzivne roke so organi dolžni paziti po uradni dolžnosti in jih ne morejo podaljševati niti spregledati.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnica ni dokazala pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji v skladu z določbami 1.č člena ZUSDDD. Ker je zapustila Slovenijo že v letu 1991, tako ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena, saj njen odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako ni izkazala pogoja iz 4. alinee iste določbe, to je nemožnost vrnitve zaradi vojnih razmer v državah, naslednicah nekdanje SFRJ. Tožnica namreč ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako bi vojne razmere v državah, naslednicah nekdanje SFRJ, preprečile njeno vrnitev v Slovenijo.
omejitev gibanja - nastanitev tujca v domu za tujce - načelo sorazmernosti
Glede na to, da je tožnik v svoji izjavi zatrjeval, kot tudi zatrjuje sedaj v tožbi, da ni vedel za odločbo, s katero mu je bilo razveljavljeno dovoljenje za stalno prebivanje in ki mu je nalagala, da mora državo zapustiti v roku 30-tih dni, je to pomembna okoliščina pri odločitvi, ali je potrebno tožniku omejiti gibanje, saj je šele vedenje o njegovi dolžnosti o tem, da je dolžan zapustiti državo, pogoj za to, da se mu lahko očita, da je ni zapustil v določenem roku.
V primeru, če so podani razlogi za omejitev gibanja, se lahko gibanje omeji le na način, ki je neizogibno potreben, da se lahko doseže namen omejitve gibanja, to je preprečitev tujcu, da bi se izognil postopku odstranitve. Ni vedno nujno potrebno, da bi se moralo gibanje omejiti na prostore Centra za tujce, če je možna tudi milejša oblika, kar je potrebno v vsakem primeru posebej preučiti glede na okoliščine posameznega primera.