izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbris na podlagi odločbe - odškodnina zaradi izbrisa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Odločitev upravnega organa temelji na ugotovitvi, da tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 oziroma ko so zanjo pričele veljati določbe Zakona o tujcih, temveč je bila dne 8. 1. 1993 odjavljena iz registra stalnega prebivalstva na podlagi odločbe MSNZ Ljubljana. Tožnica v tožbi ugovarja stališču upravnega organa. Njeno bivanje v Republiki Sloveniji je bilo prekinjeno izključno zaradi višje sile, na katero ni mogla vplivati. Leta 1992 jo je namreč v Bosni zajela vojna, zaradi česar se ni mogla vrniti v Slovenijo, poleg tega pa ji je vmes tudi potekla veljavnost potne listine.
V konkretnem primeru upravni organ ni celovito ugotovil dejanskega stanja, saj ni ugotavljal tega, ali je bilo tožničino prebivanje v Republiki Sloveniji prekinjeno zaradi dejavnikov, na katere ni mogla vplivati, torej ni ugotavljal vseh relevantnih okoliščin v zvezi z njenim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - poskus vračanja
Iz sodbe ESČP v zadevi Kurić ne izhaja, da mora država Slovenija vsakomur zgolj zato, ker je bil izbrisan, in ne glede na ostale okoliščine, izdati odločbo o dovoljenju za stalno prebivanje za nazaj. Veliki senat ESČP je za dva od osmih pritožnikov razsodil, da z vidika procesne predpostavke za sprejem njune pritožbe v presojo ESČP, nista izčrpala pravnih sredstev v Sloveniji, ker v postopku pred ESČP nista izkazala, da bi po izbrisu na kakršen koli način izrazila želji po bivanju v Sloveniji, to je, da bi sprožila kakršna koli pravna dejanja v smeri ureditve statusa.
Tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju, ampak se je sklicevala izključno na nekatere ovire glede veleposlaništva in garantnega pisma, ni pa navedla nič glede svojih ravnanj in subjektivnega interesa za vrnitev v Slovenijo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Prvostopenjski organ in tožena stranka sta pravilno ugotovila, da tožnik ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da bi se v petletnem obdobju po izteku upravičene odsotnosti sploh kadarkoli poskušal vrniti v Republiko Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.
ZUSDDD ne našteva dejanj, ki jih je mogoče šteti za poskuse vračanja v Republiko Slovenijo, vendar pa gre po mnenju sodišča med ta dejanja šteti vsako ravnanje, ki kaže na željo nekoga, da bi se vrnil in dejansko bival v Republiki Sloveniji.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve in dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Vprašanji, ki se nanašata na to, katero delo bo tožnik opravljal in ali bo zaposlitev za določen ali za nedoločen čas, sta tako pomembni, da bi moral tožnik kljub zatrjevani zmedenosti na njih pravilno odgovoriti, obe vprašanji pa nimata nobene povezave z pravnim znanjem, saj gre za povsem preprosti vprašanji, na kateri bi tožnik moral pravilno odgovoriti.
ZTuj-2 glede na določilo 5. alineje prvega odstavka 55. člena postavlja zelo stroga merila, ko gre za presojo, ali se nekdo ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Po tem določilu se dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Torej niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - zdravstveno zavarovanje
Tožnik nima ustreznega zdravstvenega zavarovanja, zato ne izpolnjuje pogojev po tretjem odstavku 33. člena ZTuj-2 za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - odjava stalnega prebivališča - načelo zaslišanja stranke
Iz podatkov v spisu izhaja, da upravni organ tožnici ni dal možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjasnila o ključni sporni okoliščini, to je glede obrazca o odjavi stalnega prebivališča z dne 19. 8. 1991, na katerega je drugostopenjski organ oprl svojo odločitev.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - združitev družine
Upravni organi praviloma odločajo po stanju in na podlagi predpisov, ki veljajo v času izdaje odločbe. Zakonska sprememba ZTuj-2A, ki je poostrila pogoje za izdajo dovoljenja je bila objavljena v Uradnem listu 7 mesecev preden je tožnik sploh podal vlogo in je s to poostritvijo pogojev bil seznanjen, zato pravna varnost ni bila prizadeta. Tožnik v tem upravnem sporu ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za hčer, imel dovoljenje za stalno bivaje ali za začasno bivanje.
dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine - v času odločanja veljaven predpis
Šele upravno-sodna praksa je utrdila stališče in razlago, da v veliki večini primerov organ odloča po zakonu v času odločanja, ne pa v času vložitve vloge, pri čemer v določenih vrstah zadev lahko zakonodajalec izrecno določi, da velja drug predpis kot pa tisti, ki je v veljavi v času odločanja, med tem ko je določene izjeme vpeljala tudi upravno-sodna praksa zaradi nujnosti varstva pravic strank. Vendar pa tožnik ni uspel izkazati in utemeljiti nujnosti uporabe omenjene izjeme tudi v konkretnem primeru.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - nadaljnje dovoljenje za prebivanje z drugačnim namenom - rok za vložitev vloge
Na isti dan, ko je prejel sodno odločbo Vrhovnega sodišča, je tožnik podal prošnjo za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, kar tudi z vidika štetja rokov po dnevih iz 1. in 2. odstavka 100. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZTuj-2 ni prepozno. Tožena stranka njegove prošnje zato ne bi smela zavreči.
omejitev gibanja - postopek odstranitve tujca iz države - načelo sorazmernosti
Uporaba pridržanja za namen odstranitve tujca iz države mora biti omejena, prav tako se mora v zvezi z uporabljenimi ukrepi in zastavljenimi cilji upoštevati načelo sorazmernosti. Pridržanje je upravičeno samo z namenom priprave vrnitve ali izvedbe postopka odstranitve in če uporaba milejših prisilnih ukrepov ni zadostna.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - izrek odločbe - izrek odločbe organa druge stopnje
Tožena stranka v izreku svoje odločbe ni odločila o pritožbi, in je, namesto da bi presodila pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe, (ponovno) odločila o predmetu postopka in zahtevku tožnika. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe sicer izhaja, da je tožena stranka odločala o pritožbi, vendar pa o njej ni odločila v izreku odločbe.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Pri ugotavljanju domneve nepodrejanja pravnemu redu RS ne gre za to, da upravni organ išče in ugotavlja izključno tista dejstva, ki bi morebiti lahko vodila do zaključka, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu. Upravni organ namreč veže načelo materialne resnice.
Tožnik je po pogodbi, čeprav naj bi bil 100% lastnik podjetja, v katerega naj bi po podatkih v spisu vložil 7500.00 EUR, predviden za delavca peka. Od peka pa ni mogoče pričakovati, da bi poznal obrazec REK 1, da bi vedel za davčno stopnjo, da bi vedel, ali ga veže konkurenčna klavzula in kaj pomeni kratica „d.o.o.“ in da bi vedel, kaj dela prokurist v podjetju, še posebej, ker tožnikovo podjetje prokurista nima, in glede na to, da je za direktorja v konkretnem primeru določena druga oseba. Direktor družbe pa je tisti, ki je dogovoren za zakonitost dela družbe.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja - načelo nevračanja
Po ugotovitvi policije za Rome, državljane Srbije, ne obstajajo razlogi, ki bi preprečevali njihovo odstranitev iz Republike Slovenije. Zato je izpodbijana odločitev, da se dovoljenje za začasno prebivanje iz tega razloga ne podaljša, pravilna.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost iz Republike Slovenije
Tožnica je predložila dokazilo o tem, da je bila v ključnem obdobju prijavljena na Zavodu za zaposlovanje v Republiki Sloveniji in tudi priče, ki so bile zaslišane v postopku, so povedale, da so jo v Sloveniji videvale, kar kaže na to, da bi moral prvostopenjski organ pri zaslišanju tožnice bolj podrobno ugotoviti, kje je dejansko živela v spornem obdobju (od 1990 do 1993).
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - davčni dolg
Obstoj razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije je z ZTuj-2 določen kot razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje ne glede, ali prosilec izpolnjuje splošne ali posebne pogoje za izdajo dovoljenja. V primeru obstoja zavrnilnega razloga določenega v prvem odstavku 55. člena ZTuj-2 organu prve stopnje, prisojnemu za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje, ni dana diskrecijska pravica glede sprejema odločitve o prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje, ampak je dolžan prošnjo za njegovo izdajo zavrniti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Tožnik, ki je bil takrat še mladoletni otrok, je skupaj z družino Republiko Slovenijo zapustil 31. 10. 1991. Njegova odsotnost iz države tako ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča dne 26. 2. 1992, ker je tožnik skupaj s starši že pred tem zapustil Slovenijo.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - izbris iz registra stalnega prebivalstva - datum odhoda iz Slovenije
Ker je tožnik zapustil Slovenijo skupaj z družino že 31. 10. 1991, ni podan razlog iz 1. alinee tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, ker njegov odhod iz Slovenije ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivališča. Tožnik niti ni izkazal nobenih določenih aktivnosti, da bi se vrnil sam ali z družino in nadaljeval življenje v Sloveniji. Tudi zatrjevanja, da je dokazovanje dejanskega bivanja in izpolnjevanje pogojev po ZUSDDD oteženo zato, ker mu je bilo zaradi članstva v JLA za daljše obdobje prepovedano vstopiti v državo Slovenijo, niti navedbe, da se mu iz tega razloga neupravičeno nalaga breme dokazovanja, sodišče ne more upoštevati kot relevantnih tožbenih ugovorov, ker za to nima pravne podlage.
upravna taksa - oprostitev plačila upravne takse - begunec - dovoljenje za stalno prebivanje za družinske člane begunca - združevanje družine
Če ima tujec s statusom begunca ali subsidiarne zaščite določeno premoženje in bi lahko plačal upravne takse, ne bi se mu ob tem občutno zmanjšala sredstva, ki jih potrebuje za preživljanje, potem mora pristojni organ uporabiti določbi 21. člena in 5. točke 1. odstavka 23. člena ZUT. Če pa begunec nima tolikšnega premoženja, potem mora pristojni organ uporabiti določbo 9. točke 1. odstavka 24. člena ZUT in prosilca oprostiti plačila upravnih taks. Takšna razlaga ZUT v zvezi z uresničevanjem pravice do združevanja družine je tudi skladna s smernicami aktualne politike EU na področju zagotavljanja varnih in legalnih poti beguncev v Evropo.
državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnica ni izkazala nobenih konkretnih okoliščin, kako naj bi vojne razmere v državah naslednicah nekdanje SFRJ preprečile njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, niti ni dokazala konkretnih aktivnosti, katerih cilj bi bila vrnitev družine v Republiko Slovenijo. Zgolj sklicevanje na objektivne okoliščine vojne, na katere ni mogla vplivati, namreč ne zadošča za dokaz izpolnitve navedenega pogoja.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 8, 9. ZDR-1 člen 4. 18.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugo pogodbeno razmerje - elementi delovnega razmerja - oprostitev plačila prispevkov
Iz vsebine 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in BIH smiselno izhaja, da je zakonodajalec s tem, ko je v 7. členu navedenega sporazuma navedel dve kategoriji oseb in sicer zaposlene osebe in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, zasledoval cilj, da pri nobeni od oseb, ki opravljajo delo ali dejavnost na ozemlju ene od teh dveh držav, ne bi prišlo do dvojnega plačevanja istih prispevkov in v tem smislu je treba tudi razlagati 7. člen navedenega sporazuma.
Za obstoj delovnega razmerja je odločilno predvsem, ali obstajajo elementi, kot so določeni v 4. členu ZDR-1, pri čemer samo ime pogodbe ne smelo biti ključnega pomena, še zlasti ne v konkretnem primeru, ko je potrebno upoštevati namen 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem naj bi za vse tiste, ki opravljajo delo v eni od držav pogodbenic, veljali predpisi tiste pogodbenice.