ZTuj-2 člen 37. ZUP člen 179, 179/3, 237, 237/1, 237/1-3, 254. ZUS-1 člen 27, 27/3. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje člen 5.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - obrazložitev odločbe
Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb, ki očitno niso pravno nepomembne, ni upošteval. Skladno s 1. odstavkom 5. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje tujec lahko izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali tujini.
nezakonito bivanje v RS - odločba o vrnitvi - bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pogoj za izdajo odločbe o vrnitvi tujca je ugotovitev, da tujec nezakonito prebiva v RS. Sodišče se strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je navedeni pogoj v konkretnem primeru izpolnjen. Med strankama upravnega spora namreč ni sporno, da je tujka v državo vstopila dne 23. 7. 2015 in da je prijavo prebivališče v RS opravila na PP Celje 24. 7. 2015. V zadevi prav tako ni sporno, da bi lahko tožnica, državljanka Republike Moldavije, v RS prebivala 90 dni, sporno pa je, ali ob priliki nadzora nad zakonitostjo prebivanja v RS dne 28. 7. 2015 predložena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem B. d.o.o., vpliva na zakonitost tožničinega bivanja v RS, bivanja v nasprotju z vstopnim naslovom.
omejitev gibanja - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti
V konkretnem primeru je bila uporaba pridržanja tožnika, s statusom tujca v RS, sicer pa državljana BIH, ki mu je bila izdana odločba o vrnitvi, in sicer z namenom njegove odstranitve iz RS, omejena v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer tako v zvezi z uporabljenim ukrepom namestitve tožnika v Centru, kakor tudi v zvezi z zastavljenim ciljem njegove odstranitve iz ozemlja RS, s tem pa hkrati s Schengenskega območja, katerega enakovreden sestavni del je tudi RS.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz podatkov v spisu, ki niso sporni, izhaja, da je tožnik (kot mladoleten) skupaj z družino zapustil Slovenijo leta 1994 zaradi posledic izbrisa in od tedaj dalje živi v Srbiji. Tožnik je postal polnoleten leta 2000. Upravni organ je zato pravilno štel, da se tožniku zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992), kot obdobje upravičene odsotnosti prizna petletno obdobje od njegove zapustitve Slovenije, to je obdobje od sredine leta 1994 do sredine leta 1999. Pravilno je tudi štel, da tožnik za nadaljnje petletno obdobje po obdobju petletne upravičene odsotnosti, to je za obdobje od sredine leta 1999 do sredine leta 2004 (vmes je leta 2000 postal polnoleten), ni izkazal nobenih konkretnih ravnanj, da bi se skušal v Slovenijo vrniti. Njegove posplošene navedbe, da se je o vrnitvi v Slovenijo zanimal na Veleposlaništvu RS v Beogradu in da ni imel možnosti, da bi mu kdo v Sloveniji izdal garantno pismo za pridobitev vizuma za vstop v Slovenijo, brez navedbe kakšnih konkretnih ravnanj, da se je skušal vrniti, so po mnenju sodišča premalo, da bi z njimi izkazal razlog upravičene odsotnosti.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožeča stranka v postopku ni bila uspešna z dokazovanjem okoliščin, ki bi kazale na to, da je ob prihodu v Slovenijo vzpostavila tesnejše osebne in ekonomske vezi (ni se šolala, ni bila zaposlena, ni imela izbranega osebnega zdravnika in zobozdravnika, ni bila vključena v športne, kulturne in druge povezave).
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - odstranitev tujca iz države - začasna odredba - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - razdružitev družine
Ob dejstvu, da je tožnik zaposlen, da je ta zaposlitev odvisna od podaljšanja dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji in da se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ki ima za svoj cilj poravnavo terjatev ali pa njihov odpust, sodišče zaključuje, da bo z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe prizadetost javne koristi manjša od težko popravljive škode, to je razdružitve družine, ki bi nastala za tožnika z izvršitvijo odločbe in ki jo je tožnik izkazal za verjetno.
tujec - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - različni delovni mesti - različno časovno obdobje dela - ista upravna zadeva - bistvena kršitev pravil postopka
Tožena stranka je nepravilno uporabila določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je v postopku nepravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da se dejansko stanje ni spremenilo. V prvotnem postopku je bila zavrnilna odločba izdana na podlagi tedanje pogodbe o delu, sklenjene za čas od 1. 6. 2013 do 31. 5. 2014, za delovno mesto pomožnega delavca v trgovini na debelo, medtem ko gre v obravnavanem primeru za izdano dovoljenje za zaposlitev tujca na delovnem mestu pomožnega gradbenega delavca. Razen tega gre tudi za opravljanje dela v drugem časovnem obdobju.
prvo dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoj prebivanja - sprememba pogojev
Pristojni organ je v predmetni zadevi upošteval predpis, ki velja in se uporablja v času odločanja organa, ne pa predpis, ki velja in se uporablja v času vložitve vloge stranke.
V sporni zadevi tožnik niti ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za svojo ženo, imel on sam individualno dovoljenje za stalno bivanje tujca ali za začasno bivanje tujca v RS. Trdil je samo, da je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje, kar pa ni zadosten pogoj za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje družinskega člana tujca po 47. členu ZTuj-2.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost - otrok
Zgolj dejstvo, da tožnik po polnoletnosti ni oddal vloge za začasno prebivanje v RS, niti ne vloge za sprejem v državljanstvo RS, ne zadostuje za presojo, da tožnik ni izkazal poskusov vračanja. Posebej še ob dejstvu, da je bil tožnik do dne 29. 2. 2002 mladoleten in da sta v času njegove mladoletnosti tožnikov status urejala njegova starša kot zakonita zastopnika. V času tožnikove mladoletnosti pa je bila njegova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje v RS zavrnjena, česar prvostopenjski organ ni upošteval. Tožnikova starša sta izpovedala, da sta si oba ves čas zelo prizadevala za to, da bi se družina vrnila v Slovenijo. Tožnikova mati se je vrnila v Slovenijo, ko ni bila več potrebna viza. Vse navedeno pa kaže na to, da družina ni živela ločeno zaradi svoje volje.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS
Že ugotovitve policijske postaje, da poslovni prostori prvotožnika na danem naslovu ne obstajajo, dajejo zadostno podlago za ugotovitev, da obstajajo razlogi za domnevo, da tožnik v Sloveniji ne bo prebival v skladu z namenom, zaradi katerega je zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičenca odsotnost - posebni ugotovitveni postopek
Tožnica v RS vse od meseca avgusta 1991 dalje v RS ni živela vse do izdaje izpodbijane dokončne upravne odločbe in da tudi v času izdaje obeh upravnih odločb dejansko ne živi v RS ter da se je v RS poskušala vrniti enkrat, in sicer po navedbah same tožnice v mesecu februarju ali marcu 1992, vendar neuspešno.
zamenjava tujega vozniškega dovoljenja - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Ker bi v konkretnem primeru dejstvo, da gre za ponarejeno listino, na katero sta se pri svoji odločitvi oprla oba upravna organa, pripeljalo do drugačne odločitve Upravne enote o zamenjavi tožnikovega tujega vozniškega dovoljenja za slovensko, je bila sprejeta odločitev upravnih organov prve in druge stopnje o obnovi postopka v konkretnem primeru po presoji sodišča utemeljena.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil tožnik iz Republike Slovenije odsoten dalj kot eno leto, pri tem pa ni podan nobeden izmed taksativno določenih upravičenih razlogov iz 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - neprekinjeno bivanje v RS
Tožnik je imel v obdobju od 20. 7. 2010 do 12. 2. 2011 prekinitev v bivanju, ki je daljša od 6 zaporednih mesecev. Zato v konkretnem primeru niso izpolnjeni predpisani zakonski pogoji za izdajo zaprošenega dovoljenja za stalno prebivanje tujca v RS.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge
V skladu z določbo 4. odstavka 8. člena ZUSDDD je bilo treba prošnjo za izdajo posebne odločbe državljanu Republike Slovenije, ki je bil kot državljan druge republike SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, vložiti v roku treh let od uveljavitve novele tega zakona, kot je bila sprejeta z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUSDDD. ZUSDDD-B je pričel veljati dne 24. 7. 2010. Ob upoštevanju podatka, da je tožnica prošnjo za izdajo zaprošene odločbe vložila dne 15. 2. 2014, to je po poteku triletnega zakonskega roka, ki se je iztekel z dnem 24. 7. 2013, je prvostopenjski organ s tem, da je tožničino prošnjo za izdajo zaprošene odločbe na podlagi 1.b člena ZUSDDD kot prepozno zavrgel, ravnal pravilno. Triletni rok za oddajo vloge za izdajo predmetne odločbe je namreč prekluzivni materialni rok, kar pomeni, da je tožnica s potekom tega roka izgubila pravico do pridobitve oziroma izdaje zaprošene posebne odločbe državljanu Republike Slovenije, ki je bil kot državljan druge republike nekdanje SFRJ izbrisan iz registra stalnega prebivalstva.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz Slovenije avgusta 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je zapustil Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra in se nato v Slovenijo ni vrnil ter je torej iz Slovenije odsoten več kot 20 let. Tožnik tudi ni izkazal nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, niti ni izkazal poskusov vračanja v Slovenijo.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - višina odškodnine - obdobje izbrisa
Za tožnika pravne posledice izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na dan 26. 2. 1992 niso nastale. Te posledice so nastale 2 meseca po vročitvi odločbe Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila tožnikova prošnja za sprejem v državljanstvo zavrnjena, in so trajale vse do 20. 11. 1997, torej do odločitve Ustavnega sodišča, ko je bil tožnikov pravni položaj na podlagi in v smislu določbe 13. člena UZITUL ponovno pravno varovan.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Glede na v postopku ugotovljena dejstva obstaja utemeljen dvom, da bo tožnik resnično opravljal dela, ki so navedena v delovnem dovoljenju oziroma sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, saj družba ne deluje, vse okoliščine, ugotovljene na podlagi preverjanj Policijske postaje Č., pa kažejo na ustanovitev družbe kot fiktivne.
ZTuj-2 člen 47. ZUS-1 člen 25, 25/4, 59, 59/2, 59/2-2.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za pridobitev dovoljenja - skrajšani ugotovitveni postopek - združitev družine
Upravni organi praviloma odločajo po stanju in na podlagi predpisov, ki veljajo v času izdaje odločbe. Zakonska sprememba ZTuj-2A, ki je poostrila pogoje za izdajo dovoljenja, je bila objavljena v Uradnem listu 7 mesecev, preden je tožnik sploh podal vlogo in je s to poostritvijo pogojev bil seznanjen, zato pravna varnost ni bila prizadeta.
Tožnik v tem upravnem sporu ne trdi, da bi v času, ko je vložil prošnjo za dovoljenje za začasno bivanje za hčerko, imel dovoljenje za stalno bivanje ali za začasno bivanje.