dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - upravičena odsotnost iz Republike Slovenije
V primeru, da odsotnost prosilca ni posledica enega izmed določenih razlogov iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, upravnemu organu tudi ni treba nadalje ugotavljati prosilčevih poskusov vračanja in nadaljevanja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Poskus vračanja v Republiko Slovenijo pri prosilcu se ugotavlja samo v primeru, ko tujec izkaže obstoj razloga za upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije, kar pa v spornem primeru ni bilo izkazano.
podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ob izkazanem dejstvu in zatrjevanju, da ima tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z družbo B. d.o.o., ki mu zagotavlja delo in dohodek, urejeno bivanje, zavarovanje ter poravnane vse davke in druge terjatve, kar je tožnik izkazal s prilogami k tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe, sodišče zaključuje, da že sama narava ukrepa (zapustitev države) pomeni, da tožnik dela v Republiki Sloveniji ne bo mogel več opravljati. Z izvršitvijo izpodbijane odločbe bi izgubil delo in s tem vir sredstev s katerimi preživlja sebe in svojo družino. Ob upoštevanju navedb tožnika in dokazov, iz katerih izhaja, da se tožnik z delom preživlja ter da redno plačuje vse zakonske obveznosti in ima urejeno bivanje in zdravstveno zavarovanje, sodišče zaključuje, da bo z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe prizadetost javne koristi manjša od že navedene težko popravljive škode, ki jo je verjetno izkazal tožnik.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost - vrnitev v Republiko Slovenijo
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožnik ni izkazal prav nobenega ravnanja oziroma poskusa, ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju, ampak se je skliceval izključno na nekatere ovire glede veleposlaništva in garantnega pisma, ni pa navedel nič glede svojih ravnanj in subjektivnega interesa za vrnitev v Slovenijo.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - odhod iz Republike Slovenije
Po presoji sodišča je upravni organ pravilno ugotovil, da tožničin odhod iz Slovenije konec junija 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je tožnica zapustila Slovenijo pred 26. 2. 1992.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Eden od pogojev za določitev denarne odškodnine po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je tudi ta, da mora biti oseba, ki vloži zahtevo za določitev denarne odškodnine, izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica pa ne izpolnjuje enega od pogojev za določitev denarne odškodnine po 2. členu ZPŠOIRSP in sicer, da ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnica je bila rojena dne 23. 10. 1995 in zato dne 26. 2. 1992 ni mogla biti izbrisana.
podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sodišče je zadržalo izvršitev izpodbijane odločbe, saj je tožnik s priloženimi dokazi izkazal, da ima res redno zaposlitev in če bi jo izgubil, bi to nedvomno zanj pomenilo nepopravljivo škodo, saj bi bil ob dohodek, hkrati pa bi izgubil možnost, da s tem pomaga svojima otrokoma. Njegova zapustitev države bi pomenila tudi prekinitev stikov z otroki, s čimer bi bil tudi on sam oškodovan. Sodišče tudi meni, da z odložitvijo izvršitve odločbe javna korist ne more biti prizadeta.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo
Upravni organ je pravilno ugotovil, da tožnik nezakonito prebiva v RS, saj je nedovoljeno vstopil v državo, zaradi česar so podani pogoji za njegovo odstranitev.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - za odločanje relevanten predpis - obnova postopka - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Bistvena razlika med obema kategorijama upravičencev, to je med upravičenci, ki so imeli na dan 23. 11. 1990 v RS prijavljeno stalno prebivališče in tujci, ki so na dan 25. 6. 1991 v RS zgolj prebivali, je v tem, da za prve zakon zahteva, da od tam navedenega datuma v RS zgolj dejansko živijo, za druge pa da dejansko neprekinjeno živijo, in da se ob izpolnjevanju pogojev prvi skupini upravičencev stalno prebivališče prizna za nazaj, drugi pa le za naprej. Iz navedenih razlik med obema kategorijama upravičencev in glede na to, da se drugi in tretji odstavek 1.č člena ZUSDDD izrecno nanašata zgolj na razlago dejanskega življenja (in ne neprekinjenega dejanskega življenja), se torej nadaljnje določbe 1.č člena ZUSDDD-UPB1 nanašajo le na upravičence, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 v RS prijavljeno stalno prebivališče.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tožnikov odhod iz Slovenije avgusta 1991 ni posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj je tožnik zapustil Republiko Slovenijo pred izbrisom iz navedenega registra. Tožnik tudi ni izkazal nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Tožnik niti ni izkazal poskusov vračanja v Slovenijo. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek upravnega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od 23. 12. 1990 dalje in da posledično ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Odsotnost tožnika iz Republike Slovenije od julija 1991 dalje v smislu 1č. člena ZUSDDD ni upravičena. Tožnik namreč ni izkazal nobenih konkretnih okoliščin, ki bi se nanašale na poskuse vrnitve, ravno obratno, navedel je, da se v RS ni nikoli vrnil, niti ni zaprosil za vizum za vstop v RS, pri čemer ni relevanten razlog, zakaj zanj ni zaprosil.
ZZDT-1 člen 27, 27/2, 27/2-6. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2.
zaposlovanje tujcev - delovno dovoljenje - pogoji za izdajo delovnega dovoljenja tujcu - neporavnane davčne obveznosti - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik v času izdaje izpodbijane odločbe ni imel poravnanih davčnih obveznosti. Ugovarjal je, da je razlog za neplačilo slaba zimska sezona glede na dejavnost, ki jo opravlja, nikakor pa ne morebitno izogibanje plačilu. Iz določb ZZDT-1, ki predpisujejo pogoje za izdajo dovoljenja za zaposlitev, pa ne izhaja, da bi tak razlog (slabše poslovanje) pomenil oziroma lahko pomenil izjemo od izpolnjevanja pogoja iz 6. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1. Iz navedene zakonske določbe hkrati tudi ne izhaja, da bi moral biti pri presoji o izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju tega pogoja izkazan namen delodajalca o izogibanju plačila davčnih obveznosti na ta način.
ZTuj-2 člen 65, 65/4, 66, 66/1, 67, 67/5, 68, 68/1.
tujec - odstranitev tujca iz države - prepoved vstopa v državo - nevarnost pobega
Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določila 4. odstavka 65. člena in 1. odstavka 66. člena ZTuj-2 v povezavi z določili 5. odstavka 67. člena in 1. odstavka 68. člena ZTuj-2, v dejanskem pogledu pa na ugotovitve, da je bila tožniku že predhodno izdana odločba o vrnitvi z določenim 7-dnevnim rokom za prostovoljno vrnitev, št. 2253-57/2015/2 z dne 27. 5. 2015, ki je postala dokončna 27. 7. 2015, zato bi moral tožnik zapustiti območje RS v dodatno danem roku sedem dni, to je do 4. 8. 2015, česar pa tožnik ni storil in je še nadalje nezakonito prebival na območju RS.
Tožnik je bil pravnomočno obsojen na enoletno zaporno kazen, ki jo je tudi že prestal v času od 12. 8. 2014 do 27. 5. 2015, ter že predhodno dne 15. 3. 2013 kaznovan zaradi storitve prekrška iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZJRM-1, za kar mu je bila izrečena globa. Vse navedeno predstavlja zadostno dejansko podlago za zaključek, da so v tožnikovem primeru izkazane okoliščine, ki jih je že zakonodajalec primeroma štel z določili prve do pete alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 kot takšne okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, kateremu je bila, tako kot tožniku, že predhodno izdana (dokončna, pravnomočna in izvršljiva) odločba o vrnitvi.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Tožnica med drugim ni točno vedela, katere osebe vse so pooblaščene za zastopanje njenega podjetja, saj je netočno navedla, da je poleg nje, kot 100% lastnice, ustanoviteljice in edine družbenice podjetja, ter prokuristke Č.Č., za zastopanje navedenega podjetja pooblaščena tudi računovodja. Sodišče zato vse tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, saj je že tožena stranka v izpodbijani odločbi logično in prepričljivo obrazložila svoje razloge za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu RS.
ZTuj-2 člen 37. ZUP člen 179, 179/3, 237, 237/1, 237/1-3, 254. ZUS-1 člen 27, 27/3. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje člen 5.
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - zadostna sredstva za preživljanje - obrazložitev odločbe
Pritožbeni organ mora v okviru pritožbenih navedb odgovoriti z navedbo argumentiranih razlogov, zakaj določenih navedb, ki očitno niso pravno nepomembne, ni upošteval. Skladno s 1. odstavkom 5. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje tujec lahko izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v Republiki Sloveniji ali tujini.
nezakonito bivanje v RS - odločba o vrnitvi - bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pogoj za izdajo odločbe o vrnitvi tujca je ugotovitev, da tujec nezakonito prebiva v RS. Sodišče se strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je navedeni pogoj v konkretnem primeru izpolnjen. Med strankama upravnega spora namreč ni sporno, da je tujka v državo vstopila dne 23. 7. 2015 in da je prijavo prebivališče v RS opravila na PP Celje 24. 7. 2015. V zadevi prav tako ni sporno, da bi lahko tožnica, državljanka Republike Moldavije, v RS prebivala 90 dni, sporno pa je, ali ob priliki nadzora nad zakonitostjo prebivanja v RS dne 28. 7. 2015 predložena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem B. d.o.o., vpliva na zakonitost tožničinega bivanja v RS, bivanja v nasprotju z vstopnim naslovom.
omejitev gibanja - odstranitev tujca iz države - omejitev gibanja in nastanitev tujca v Centru za tujce - načelo sorazmernosti
V konkretnem primeru je bila uporaba pridržanja tožnika, s statusom tujca v RS, sicer pa državljana BIH, ki mu je bila izdana odločba o vrnitvi, in sicer z namenom njegove odstranitve iz RS, omejena v skladu z načelom sorazmernosti, in sicer tako v zvezi z uporabljenim ukrepom namestitve tožnika v Centru, kakor tudi v zvezi z zastavljenim ciljem njegove odstranitve iz ozemlja RS, s tem pa hkrati s Schengenskega območja, katerega enakovreden sestavni del je tudi RS.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Iz podatkov v spisu, ki niso sporni, izhaja, da je tožnik (kot mladoleten) skupaj z družino zapustil Slovenijo leta 1994 zaradi posledic izbrisa in od tedaj dalje živi v Srbiji. Tožnik je postal polnoleten leta 2000. Upravni organ je zato pravilno štel, da se tožniku zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992), kot obdobje upravičene odsotnosti prizna petletno obdobje od njegove zapustitve Slovenije, to je obdobje od sredine leta 1994 do sredine leta 1999. Pravilno je tudi štel, da tožnik za nadaljnje petletno obdobje po obdobju petletne upravičene odsotnosti, to je za obdobje od sredine leta 1999 do sredine leta 2004 (vmes je leta 2000 postal polnoleten), ni izkazal nobenih konkretnih ravnanj, da bi se skušal v Slovenijo vrniti. Njegove posplošene navedbe, da se je o vrnitvi v Slovenijo zanimal na Veleposlaništvu RS v Beogradu in da ni imel možnosti, da bi mu kdo v Sloveniji izdal garantno pismo za pridobitev vizuma za vstop v Slovenijo, brez navedbe kakšnih konkretnih ravnanj, da se je skušal vrniti, so po mnenju sodišča premalo, da bi z njimi izkazal razlog upravičene odsotnosti.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožeča stranka v postopku ni bila uspešna z dokazovanjem okoliščin, ki bi kazale na to, da je ob prihodu v Slovenijo vzpostavila tesnejše osebne in ekonomske vezi (ni se šolala, ni bila zaposlena, ni imela izbranega osebnega zdravnika in zobozdravnika, ni bila vključena v športne, kulturne in druge povezave).
podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - odstranitev tujca iz države - začasna odredba - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti - razdružitev družine
Ob dejstvu, da je tožnik zaposlen, da je ta zaposlitev odvisna od podaljšanja dovoljenja za bivanje v Republiki Sloveniji in da se zoper njega vodi postopek osebnega stečaja, ki ima za svoj cilj poravnavo terjatev ali pa njihov odpust, sodišče zaključuje, da bo z odložitvijo izvršitve izpodbijane odločbe prizadetost javne koristi manjša od težko popravljive škode, to je razdružitve družine, ki bi nastala za tožnika z izvršitvijo odločbe in ki jo je tožnik izkazal za verjetno.